1. Revealing the spatial pattern of weather-related road traffic crashes in SloveniaDanijel Ivajnšič, Nina Zver, Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Davidović, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes. Ključne besede: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,42 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Interakcija naravnih in družbenih razmer kot pospeševalec zaraščanja KrasaDanijel Davidović, Danijel Ivajnšič, Jure Čuš, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Na Krasu se sekundarna travišča, zaščitena pod okriljem omrežja Natura 2000, zaraščajo z gozdom. Do konca stoletja jim grozi skoraj popolno izginotje. Časovna vrsta več spektralnih podob satelitov Landsat v kombinaciji s prostorskimi podnebnimi podatki razkriva dinamiko zaraščanja odprtih habitatov na Krasu. Rezultati kažejo, da lahko do konca stoletja zaradi interakcije naravnih in družbenih razmer izgine tudi več kot tri četrtine trenutno obstoječih odprtih habitatov. Neugodna starostna sestava nosilcev kmetijskih gospodarstev, razdrobljenost kmetijskih zemljišč in opuščanje živinoreje le pospešuje krčenje vrstno bogatih in zaščitenih travišč. Predstavljen metodološki pristop omogoča monitoring in načrtovanja kmetijskih in naravovarstvenih dejavnosti na regionalni ravni in napoved razvoja sukcesije pod vplivom prihodnjih podnebnih sprememb. Ključne besede: sekcesija, sekundarna travišča, Landstat, daljinsko zaznavanje, GIS Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko deloKatja Dolničar, 2022, magistrsko delo Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek. Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,61 MB) |
4. E-vrt: mreža izobraževalnih in bivalnih vrtov : končno poročilo o raziskovalnem projektuMelita Rozman Cafuta, Ana Vovk, Marko Hölbl, Matjaž P. Nekrep, Tatjana Perc Nekrep, Gorazd Mauer, Dario Dogša, Tjaša Pauko, Lucija Cvejan, Špela Arzenšek, Danijel Davidović, Tilen Hliš, Jaka Zavratnik, Miha Podplatnik, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: vrtovi, bivalni vrtovi, e-vrtovi, monitoring Objavljeno v DKUM: 30.01.2019; Ogledov: 1649; Prenosov: 112
Celotno besedilo (417,23 KB) |
5. Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricahDanijel Davidović, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije.
Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu.
Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost. Ključne besede: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 219
Celotno besedilo (3,49 MB) |
6. Okoljska retorika in njeno stanje v slovenski javnostiDanijel Davidović, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana okoljska retorika v slovenskih množičnih medijih. Retorika je lahko opredeljena kot veda in veščina učinkovite uporabe besed, ki obsega razumska, značajska in čustvena sredstva, s katerimi se na razumljiv, privlačen in etičen način posreduje sporočilo in spodbuja k izvajanju želenih dejanj. Pri tem je okoljska retorika lahko opredeljena kot posebno področje retorike, v sklopu katerega se obravnava učinkovito poročanje o okoljskih težavah in spodbuja k ukrepanju za njihovo odpravljanje.
V delu je sprva podana opredelitev retorike tako, da je opisana grška retorična teorija, ki je osnova sodobne retorike. Poleg tega so dodana deljena mnenja nekaterih filozofov o retoriki ter njeno stanje in vloge v sodobnosti. Nato so opisane osnovne sestavine in sredstva retorike, kot jih opredeljuje Aristotel. Nadalje je opredeljena okoljska retorika kot področna retorika, ki se razvija v drugi polovici 20. stoletja. Pregledane so znanstvene in humanistične ugotovitve o retoriki oziroma okoljskem poročanju, iz katerih so izpeljana navodila učinkovitega poročanja in preglednica uporabnih retoričnih orodij. Na koncu so izbrani primeri slovenskih besedil z okoljsko tematiko analizirani in primerjani z oblikovanimi navodili in preglednico z namenom spoznavanja vključevanja osnovnih sredstev retorike v slovenski javnosti oziroma načina poročanja o okolju.
Ugotovitve obsegajo pester nabor retoričnih orodij, ki so uporabna pri okoljski retoriki. Nekatera izmed orodij se v slovenski okoljski retoriki pojavljajo, vendar obstajajo možnosti za njihovo dodatno uporabo, s čimer se lahko prispeva k večji razumljivosti okoljskih težav in spodbuja k ukrepanju. Ključne besede: retorika, okoljska retorika, sredstva retorike, okoljsko poročanje Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 150
Celotno besedilo (877,76 KB) |