Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The study evaluates relative heat stress in the Natura 2000 site Kras under various climate change scenarios using Multiscale Geographically Weighted Regression (MGWR). Optical and thermal satellite imagery and five future air temperature scenarios were utilized to downscale thermal conditions and evaluate relative heat stress. Results indicate significant spatiotemporal variability in LST, with the southeastern region being particularly susceptible to elevated heat stress. Projections show an overall increase in heat stress due to climate change. The study emphasizes the need for spatially explicit analyses and adaptive strategies to mitigate heat stress impacts on ecosystems and human populations.
Ključne besede: land surface temperature, remote sensing, spatial modelling, MGWR, NDVI
Objavljeno v DKUM: 21.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: geografija, poletne šole, poročila
Objavljeno v DKUM: 20.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava vključevanje geografskih informacijskih sistemov (GIS) v osnovnošolski pouk geografije. Namen raziskave je bil preučiti, kako lahko prosto dostopen program QGIS učencem omogoči razvoj tehničnih in vsebinsko analitičnih veščin, povezanih z obdelavo prostorskih podatkov. Skozi dve delavnici in eno učno uro so učenci spoznali osnovne funkcionalnosti QGIS ter izdelali tematske karte, ki so bile uporabljene za analizo geografskih pojavov, kot so relief, vodovje, raba tal in podnebje. Raziskava temelji na pedagoškem eksperimentu, kjer so bile uporabljene metode, kot so delo s QGIS, opazovanje, analiza izdelkov in anketiranje. Rezultati kažejo, da uporaba GIS na proučevanem vzorcu učencev spodbuja njihovo motivacijo in omogoča poglobljeno razumevanje geografskih vsebin. Učenci so uspešno izdelovali karte, vendar so se pokazale razlike v hitrosti in samozavesti pri izvajanju nalog zaradi razlik v digitalnih veščinah. Delavnica je prav tako razkrila potrebo po daljšem času za interpretacijo kart in povezovanje tehničnih veščin z geografskim razumevanjem. Raziskava ponuja smernice za integracijo GIS v osnovnošolski učni načrt, s čimer bi lahko prispevali k modernizaciji pouka geografije ter krepitvi prostorskega razmišljanja in digitalnih veščin učencev. To je pomemben korak k bolj praktičnemu in raziskovalnemu pristopu k učenju.
Ključne besede: IKT, digitalizacija, kartografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,97 MB)

Opis: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes.
Ključne besede: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,61 MB)