| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAZNAVA IN PRIKAZ VIDNIH PLOSKEV NA GPU
Danijel Žlaus, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem, namenjen zaznavanju vidnih ploskev. Algoritem določi, katere ploskve v sceni so vidne iz izbranega gledišča, pri tem pa učinkovito izrablja grafično procesno enoto (GPE). Za dodatno pospešitev smo uporabili tudi druge, znane, pohitritvene metode, kot sta odstranjevanje objektov, ki ležijo izven vidnega prostora ter hierarhična delitev prostora. S kombiniranjem teh metod smo dobili učinkovito rešitev, ki določi množico vidnih ploskev v realnem času tudi v primeru relativno kompleksne scene.
Ključne besede: računalniška geometrija, zaznavanje vidnosti, GPE, delitev prostora, osmiško drevo
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1697; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Detection and visualization of visible surfaces
Danijel Žlaus, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: visible surface, hidden surface, determination
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 560; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Pohitritev transformacije domnevnih razdalj
Danijel Žlaus, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu opisujemo pohitritev transformacije domnevnih razdalj, ki je izpeljanka tradicionalnih algoritmov transformacij razdalj. Transformacije razdalj običajno delujejo nad dvodimenzionalnimi binarnimi slikami, kjer vsakemu elementu ospredja določijo oddaljenost do najbližjega elementa ozadja. Kadar slika ni binarna, je nad njo potrebno izvesti dodano predprocesiranje, ki vključuje korak binarizacije. Nasprotno pa lahko transformacijo domnevnih razdalj uporabimo neposredno nad sivinskimi, barvnimi in multispektralnimi slikami in se tako izognemo pogoste neželenemu predprocesiranju. Slabost tega pristopa pa je časovna zahtevnost, ki je v naivni implementaciji kar O(N^2.5). V magistrskem delu predstavimo pohitren algoritem transformacije domnevnih razdalj ter teoretično analizo njegove časovne zahtevnosti. Nad implementiranim algoritmom izvedemo tudi meritve, s čimer potrdimo teoretične časovne zahtevnosti pohitrenega pristopa, ki je enaka O(N^1.5) v pričakovanem ter O(N^2) v najslabšem primeru.
Ključne besede: matematična morfologija, transformacija domnevnih razdalj, transformacija razdalj, časovna zahtevnost, optimizacijske metode
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (6,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici