1. From virtual library over dictum and intel until refine : a story about ten-years of reform of medical education in Bosnia-HerzegovinaVladimir Šimunović, Hans-Günther Sonntag, Richard Marz, Maja Ostojić, Axel Horsch, Bojana Filej, Danica Železnik, Ana Marušić, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: The purpose of this paper is to recall how we, medical teachers in Bosnia-Herzegovina (BH), coped with the challenge of reform in higher education and to analyze what in our doing was fashion, which trends we have chosen to follow, and what were the real, substantial and tangible results of our work. Financial support for reform across the board came through the Trans-European Program for Co-operation in Higher Education in Central and Eastern Europe (Tempus), and, since 1997, the five schools of medicine in Bosnia and Herzegovina partnered with academic institutions from nine EU countries in seven granted Tempus projects. The results were tangible: a network of medical libraries was established; medical schools were assessed internally and externally; several important documents were drafted and agreed on; a core group of faculty from Bosnia and Herzegovina was trained in new teaching methods; and research was done and published. Not less important,there were also some less tangible, but perhaps even more important fruits of this cooperation. A sense of trust was established, which is essential for any future collaborative action. Representatives from all sides, previously divided by the war, had a chance to communicate with each other, dispelling some prejudices and regaining belief that it is possible to work together. This example of the schools of medicine of Bosnia and Herzegovina shows that higher education can be a favorable arena for reconciliation. Financial incentive can serve as a catalyst in the process and the presence of impartial partners (in our case, schools of medicine from the EU) proved beneficial for establishing and maintaining trust and good-will.The conclusion is that society rebuilding can be promoted indirectly,through formal education and professional engagement,not necessarily by pressing the “opposing” sides to talk about reconciliation and sign peace declarations.
Ključne besede: medical education, Tempus, ECTS, Quality assurance, curriculum reform, catalogue, knowledge and skills
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 1999; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (204,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negiDanica Železnik, Magda Brložnik, Irena Buček Hajdarević, Mojca Dolinšek, Bojana Filej, Boženka Istenič, Petra Kersnič, Erna Kos-Grabnar, Ljiljana Leskovic, Gordana Njenjić, Stanka Popovič, Marija Veronika Verbič, 2008, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4396; Prenosov: 235
 Povezava na celotno besedilo |
3. |
4. Protibolečinska obravnava kostnih metastaz pacientov z rakom prostate s stroncijem 89Kora Ungar, 2010, diplomsko delo Opis: Karcinom na prostati je obolenje starejših moških, pri katerem so v ospredju težave zaradi sprememb na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni se spremeni samopodoba pacientov, ki niso več sposobni telesnih naporov, zmožnost samostojnega življenja se zmanjša. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja pacienta z rakom na prostati. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem pacientovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Pacient z rakom na prostati postane odvisen od pomoči drugih, stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja pacienta. Pacient in ostali člani družine zelo dobro spoznajo bolezen in napredovanje bolezni. Pacientu nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za nego in oskrbo pacienta prevzame žena. Življenje s pacientom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je vloga družine v povezavi s fizično nego in oskrbo pacienta, z njegovim zdravstvenim stanjem, varovanjem in stalnim spremljanjem ter spodbujanjem aktivnosti in družabnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: pacient z rakom na prostati, družina, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2011; Ogledov: 2973; Prenosov: 520
Celotno besedilo (832,18 KB) |
5. Varnost pacienta v operacijski sobiNataša Brumec, 2010, specialistično delo Opis: Izhodišče: Neželen dogodek je dogodek, ki negativno vpliva oziroma ima škodljiv učinek na pacienta. Pri preprečevanju neželenih dogodkov ima operacijska medicinska sestra pomembno vlogo, zato je namen specialistične naloge predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost v operacijski sobi in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov v operacijski sobi.
Metode: Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so se podatki pridobivali s kvantitativnim pristopom. Sodelovalo je 34 operacijskih medicinskih sester. Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS. V drugi fazi so se podatki pridobivali s kvalitativnim pristopom, izvedli smo intervju pri petih operacijskih medicinskih sestrah. Vsebina je kategorizirana na podlagi analize vsebine. Raziskava je potekala leta 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se operacijske medicinske sestre čutijo odgovorne za pacientovo varnost in da poznajo dejavnike, ki lahko privedejo do neželenega dogodka. Najbolj izpostavljajo preobremenjenost. Ocenjujejo, da ima operacijska zdravstvena nega velik vpliv na zagotavljanje pacientove varnosti.
Zaključek: Raziskava je pokazala, da operacijske medicinske sestre vse naloge sprejemajo kot enako pomembne in da sta glavna cilja operacijske zdravstvene nege kakovostno opravljeno delo in zagotavljanje pacientove varnosti. Izsledki kažejo, da slednje dosegajo z individualnim delom in da timsko delo v perioperativni obravnavi še ni utečeno.
Ključne besede: dogodek, pacient, varnost, operacijska medicinska sestra, operacijska zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 10.01.2011; Ogledov: 4807; Prenosov: 835
Celotno besedilo (479,67 KB) |
6. ETIČNE DILEME PRI SPREJEMU PACIENTA Z DUŠEVNO MOTNJONataša Rojko, 2010, diplomsko delo Opis: Izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili duševne motnje in njihove značilnosti. Osredotočili smo se na najpogostejše etične dileme, ki se pojavljajo pri medicinskih sestrah in ostalih zdravstvenih delavcih ob sprejemu pacienta z duševno motnjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, študij domače literature in elektronske vire.
Namen: Predstaviti najpogostejše etične dileme, katere se porajajo medicinskim sestram in ostalim zdravstvenim delavcem pri sprejemu pacienta z duševno motnjo, predstaviti etični vidik dela v zdravstveni negi pacienta z duševno motnjo, predstaviti Zakon o duševnem zdravju iz leta 2008 ter poudariti pomen komunikacije s pacientom, ki ima duševno motnjo.
Cilj: Predstavili smo sprejem pacienta z duševno motnjo v psihiatrično bolnišnico in izpostavili vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju najpogostejših etičnih dilem.
Zaključek: Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, med katerimi je zelo pogosta sprejem pacienta brez njegove privolitve. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon o duševnem zdravju, je vsekakor zagovorništvo pacienta z duševno motnjo.
Ključne besede: pacient, duševna motnja, sprejem, etika, etične dileme.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 3373; Prenosov: 944
Celotno besedilo (421,89 KB) |
7. |
8. Patronažna medicinska sestra in socialna dejavnostTerezija Satler, 2010, diplomsko delo Opis: Patronažno varstvo Maribor ima v osnovno doktrino celokupne patronažne obravnave pacientov in njihovih družin vključeno tudi socialno delavko za reševanje težje socialne problematike na terenskih področjih Maribora z okolico. Ugotavljali smo pomen delovanja socialne delavke za potrebe patronažnega varstva, njeno vlogo in sodelovanje s patronažnimi medicinskimi sestrami pri reševanju socialnih problemov. Raziskava z anketnim vprašalnikom je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Patronažnega varstva Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 30 patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno- kvantititativno metodo raziskovanja. Rezultati raziskave kažejo, da večina anketiranih patronažnih medicinskih sester prepozna socialno problematiko na terenu in jo uspešno rešuje. Tam kjer se pojavlja težja socialna problematika se vključi socialna delavka, po potrebi tudi osebni zdravnik. Ugotavljamo, da je timsko delovanje s socialno delavko izrednega pomena za reševanje kompleksne socialne problematike posameznika ali družine na terenu.
Reševanje socialne problematike v patronažnem varstvu je zelo pomembno timsko delo v sodelovanju s socialno delavko. Ugotavljamo, da je socialna delavka pomemben sodelavec v patronažnem varstvu iz vidika strokovne pomoči reševanja socialne problematike patronažnim medicinskim sestram na terenu. Vsled tega je potrebna ureditev finančnega plačila storitev socialne delavke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, socialna problematika, socialna delavka, timsko delo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 31.03.2010; Ogledov: 4077; Prenosov: 618
Celotno besedilo (516,08 KB) |
9. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU Z MOTNJAMI SRČNEGA RITMABrigita Stegne, 2010, diplomsko delo Opis: Sodoben način življenja, vključno s podaljšanjem življenjske dobe, je vzrok za porast srčnožilnih obolenj, med katere spadajo tudi motnje srčnega ritma. Zlasti so v porastu preddvorne ali supraventrikularne motnje srčnega ritma, kot so: paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, preddvorno migetanje (atrijska fibrilacija) in preddvorno plapolanje (atrijska undulacija). Zdravljenje pacientov s preddvornimi motnjami srčnega ritma poteka tako medikamentozno kot tudi z elektrokonverzijo. V diplomski nalogi sta predstavljeni anatomija in fiziologija srca. Prav tako so predstavljene različne motnje srčnega ritma. Navedene so preiskave, ki se izvajajo pri pacientih z motnjami srčnega ritma in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri teh preiskavah. Obravnavane so naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstaviti želimo, kako pomembna je zdravstvena nega pri pacientih z motnjami srčnega ritma. Vključena mora biti v celoten potek zdravljenja. Zdravstveni team (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik) mora biti dobro poučen o motnjah srčnega ritma in načinih zdravljenja, ker le tako lahko pacientu nudijo ustrezno pomoč in mu posredujejo vse potrebne informacije. Vloga medicinske sestre, ki dela s takim pacientom, je zelo pomembna, saj je življenje pacienta lahko ogroženo. Samo pravilen odziv medicinske sestre na spremenjeno pacientovo stanje je pogosto ključnega pomena. Nujno je, da ima medicinska sestra dodatna specialna znanja, kamor življenjsko nevarne motnje srčnega ritma prav gotovo sodijo, ki ji pomagajo pri pravih odločitvah in prevzemanju odgovornosti.
Ključne besede: Ključne besede: motnje srčnega ritma, preiskave srca, pacient, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 09.03.2010; Ogledov: 5958; Prenosov: 1287
Celotno besedilo (3,18 MB) |
10. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMOSemra Ćudić, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu s poudarkom na pooperativnem obdobju. Opisano je delovanje in patologija črevesa, vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji, predoperativna in pooperativna zdravstvena nega ter opredeljene nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih pred in po operaciji. Izpostavljena je vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust ter vloga svojcev in enterostomalnega terapevta.
Ključne besede: bolnik, rak debelega črevesa, črevesna stoma, medicinska sestra, enterostomalni terapevt, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 5312; Prenosov: 1340
Celotno besedilo (435,73 KB) |
