| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razkroj nekaterih acetilacetonatov prehodnih kovin s termično in ultrazvočno metodo
Damjana Lukač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je bila določitev poteka razkroja nekaterih acetilacetonatov s termično in sonokemijsko metodo in identifikacija razkrojnih produktov. Ukvarjali smo se z bakrovim(II), barijevim, cinkovim, manganovim(III), nikljevim(II) in železovim(III) acetilacetonatom. Izbrane acetilacetonate smo najprej analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, nato pa je sledila analiza s termogravimetrično metodo v izbranih temperaturnih območjih. Delo smo nadaljevali s segrevanjem v izbranih topilih in s sonokemijsko metodo. Najprej smo izbrane acetilacetonate poskušali razkrojiti s termično metodo (segrevanje v čaši), nato pa še s sonokemijsko metodo. Pri termični metodi smo uporabljali naslednja topila: vodo, etanol, metanol, acetonitril in benzilalkohol. Sonokemijsko metodo smo izvajali pri vseh spojinah, večinoma eno uro s 50-odstotno amplitudo, pri čemer smo uporabljali topili vodo in etanol. Na koncu smo dobljene razkrojne produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Na podlagi rentgenskih analiz smo ugotovili, da je za razkroj bakrovega(II) in nikljevega(II) acetilacetonata termična metoda uspešnejša metoda od sonokemijske metode. Pri tem pa je potrebno uporabljati topila, ki imajo vrelišča višja od 100 °C. Pri razkroju barijevega acetilacetonata pa se je za uspešnejšo metodo izkazala sonokemijska metoda. Ugotovili smo še, da je za razkroj nekaterih acetilacetonatov potrebna nižja temperatura, če so raztopljene v topilu. Višja temperatura je potrebna v primeru, če so spojine termogravimetrično analizirane v dušikovi atmosferi – produkt v raztopini hitreje reagira oziroma razpade kot pa suh produkt.
Ključne besede: termična metoda, sonokemija, ultrazvok, acetilacetonati, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 816; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

2.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE V SISTEMU Al/Ga/In - S/Se
Damjana Lukač, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z mehanokemijsko metodo sintetizirati kovinske halkogenide, in sicer aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev(III) sulfid ter galijev(III) selenid. Najprej smo z rentgensko praškovno difrakcijo analizirali reaktante, nato pa smo izbrane kovinske halkogenide poskušali sintetizirati z mehanokemijsko metodo (mletjem). Po končani sintezi smo vse produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Rentgenska analiza je pokazala, da z mehanokemijsko metodo dobimo prav vse spojine (Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3). Najlepše difraktograme z najintenzivnejšimi piki pa smo dobili pri galijevih sulfidih in selenidih, iz katerih je resnično razvidno da gre za produkt Ga2S3 in Ga2Se3. Ugotovili smo, da je mehanokemijska metoda primerna za sintezo kovinskih halkogenidov, in sicer Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3. Na koncu smo še preverjali obstojnost produkta Al2S3 in Al2Se3, in sicer smo produkt Al2S3 po različnih časovnih presledkih (po 14-ih dneh in po dveh mesecih) dali na rentgensko analizo. Produkt Al2Se3 pa smo analizirali s termogravimetrično analizo. Po končani termogravimetrični analizi smo produkt analizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati kažejo, da sta oba produkta neobstojna, saj sta razpadla.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev sulfid, galijev selenid
Objavljeno v DKUM: 07.09.2015; Ogledov: 1550; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici