SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJAVA PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI
Damjana Krivec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V delu diplomskega seminarja »Primerjava podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji« smo primerjali podporno okolje obeh držav. Pri tem smo si zastavili 2 hipotezi: 1. Avstrija in Slovenija imata razvito podporno okolje za podjetništvo. 2. Podporno okolje za podjetništvo je v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na 6 poglavij. V drugem poglavju v teoretičnih izhodiščih predstavimo splošno definicijo podjetnika, podjetništva, mikro, malih in srednje velikih podjetij ter samega podpornega okolja za podjetništvo. V tretjem poglavju smo opisali podporno okolje za podjetništvo v okviru Evropske unije, saj sta tako Slovenija kot tudi Avstrija članici Evropske unije in politike na tem področju na naravni evropske unije vplivajo tudi na samo podporno okolje za podjetništvo v omenjenih državah. V nadaljevanju smo se osredotočili na podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji, kjer smo opisali pravne podlage, ki določajo podporno okolje za podjetništvo v državi in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji vključuje. Poglavju o podpornem okolju za Slovenijo sledi poglavje o podpornem okolju za podjetništvo v Avstriji, kjer smo prav tako opisali pravne podlage, ki določajo podporno podjetniško okolje v državi, in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Avstriji vključuje. V predzadnjem poglavju smo s pomočjo izbranih kazalnikov iz relevantnih virov primerjali podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji. Ugotovili smo, da imata tako Slovenija kot Avstrija razvito podporno okolje za podjetništvo. Vendar rezultati niso jasno pokazali, katera država ima bolje razvito podporno okolje za podjetništvo. V sklepnem poglavju smo povzeli ugotovitve ter potrdili prvo hipotezo, ki pravi, da imata tako Avstrija kot Slovenija razvito podporno okolje za podjetništvo. Druge hipoteze, ki pravi, da je podporno okolje za podjetništvo v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji, nismo ne potrdili in ne ovrgli, saj rezultati ne kažejo jasno na eno ali drugo državo. Zaključili pa smo, da Slovenija izkazuje boljše rezultate pri splošnih podjetniških kazalnikih, za Avstrijo pa zaostaja predvsem na področju upravnih predpisov ter na področju finančnega okolja.
Ključne besede: Avstrija, MSP, podjetnik, podjetništvo, podporno okolje, Slovenija
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 2545; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (698,47 KB)

3.
UPORABA DRUŽBENIH MEDIJEV NA PODROČJU MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA MED ORGANIZACIJAMI (B2B)
Damjana Krivec, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali uporabo družbenih medijev na področju marketinškega komuniciranja B2B-podjetij. Najprej smo proučili definicije in tehnične podlage za uporabo družbenih medijev, saj so ti na področju komuniciranja med podjetji še dokaj mlado področje. V nadaljevanju smo podrobneje proučili možnosti uporabe družbenih medijev v podjetjih ter pozitivne in negativne učinke, ki jih družbeni mediji lahko prinašajo podjetjem, ki se odločijo za njihovo uporabo. Zanimalo nas je, ali drži, da naj bi bili družbeni mediji primerni predvsem za B2C-podjetja, ali pa so vendarle primerni tudi za B2B-podjetja. Raziskali smo tudi, kako naj se B2B-podjetja lotijo uvedbe družbenih medijev v podjetje in katerih pravil se morajo pri komuniciranju prek njih držati, da bi bila pri svojem delu uspešna. V raziskavi smo ugotovili, da lahko načrtovana in premišljena komunikacija prek družbenih medijev podjetjem prinese številne pozitivne vplive. Prav tako se je izkazalo, da so lahko B2B-podjetja pri svoji komunikaciji prek družbenih medijev vsaj tako uspešna kot B2C-podjetja. Za uspeh so ključnega pomena jasno zastavljeni cilji, strategije in izvedba marketinškega komuniciranja prek družbenih medijev v skladu z zastavljenimi strategijami.
Ključne besede: družbeni mediji, marketinško komuniciranje, splet 2.0, družbene mreže
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1045; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici