| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnosti
Igor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 530; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (217,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Rekonstrukcija scene iz več pogledov med vožnjo poljskega robota
Jože Kraner, 2017, magistrsko delo

Opis: V kmetijstvu se vse pogosteje srečujemo s poljskimi roboti, ki za navigacijo uporabljajo laserski merilnik oddaljenosti in video kamero. V magistrskem delu predstavimo nekaj poskusov s takšnim poljskim robotom. Iz trojic zaporednih slik rekonstruiramo 3D-sceno, določimo oddaljenosti testnih točk in razdalje primerjamo z referenčnimi laserskimi izmerami. Predstavljamo svoj postopek, ki optimalno izbiro korespondenčnih točk doseže s povezavo in primerjavo rekonstruiranih položajev in usmeritev kamere pri izbrani trojici slik. Predlagani kriterij je pri iskanju zanesljivega in usklajenega nabora korespondenčnih točk uspešnejši od znanega postopka na osnovi homografij. Testne točke, rekonstruirane z našim postopkom, od referenčnih izmer odstopajo v povprečju za 2,76 ± 0,76 cm, kar je 42,6 % manj kot rekonstruirane točke na osnovi homografij.
Ključne besede: 3D-rekonstrukcija, poljski robot, računalniški vid, epipolarna geometrija, korespondenčne točke
Objavljeno: 12.04.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

3.
Preprosto aktivno varovanje elektronskih naprav pred prenapetostjo zaradi udara strele z uporabo detektorja strele AS3935
Uroš Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo življenjski cikel prototipa od ideje do delujoče naprave, ki poskuša z uporabo senzorja za zaznavo strele proizvajalca AMS AS3935 Franklin Lightning Sensor preprečiti nepotrebno škodo na elektronskih napravah. V teoretičnem delu opišemo pojav strele in obstoječe rešitve na področju varovanja pred prenapetostmi. Razvoja prototipa smo se lotili po temeljitem pregledu razvojnih platform ter izbrali najprimernejšo za razvoj naprave s senzorjem za zaznavanje strel. Z odprtokodnimi orodji smo razvili strojno in programsko opremo. Na koncu smo prototipe preizkusili v realnih razmerah ter ugotovili, da zaznamo strele uspešno v 55 % in da se zaščita na vsak zaznan dogodek odzove pravilno z izključitvijo varovane naprave.
Ključne besede: strela, udar, prenapetosti, varovanje, internet stvari
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (10,81 MB)

4.
MODELIRANJE DINAMIKE VOŽNJE Z ANALIZO MULTIMODALNIH PODATKOV O DELOVANJU VOZILA
Tom Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Za komunikacijo z računalnikom v vozilu se pojavlja vedno več aplikacij in naprav, ki zahtevajo branje podatkov preko standardiziranega priključka. Kadar je to edina dovoljena ali mogoča poveza za zbiranje telemetričnih podatkov, naletimo na problem, ko zajeti podatki niso v želeni resoluciji ali razpoložljivi, kot zahteva njihova nadaljnja uporaba. V diplomski nalogi smo predlagali, kako priti do večje ločljivosti podatka o hitrosti vozila, kot je ločljivost, ki ustreza standardu ISO 15031-5 ali SAE J1939-71. Razvili smo merilni modul s pospeškometrom, žiroskopom in magnetometrom. S Kalmanovim filtrom smo združili senzorske podatke in jih povezali s podatki, zajetimi iz avtomobilskega računalnika. Tako smo nekoliko izboljšali ločljivost. Rezultate smo statistično potrdili z 30 krajšimi in 31 daljšimi vožnjami, na katerih smo ocenjene hitrosti in prevožene poti primerjali z referenčnimi podatki.
Ključne besede: modeliranje dinamike vožnje, Kalmanov filter, OBD, pospeškometer, žiroskop, magnetometer
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
MERJENJE ELEKTROKARDIOGRAFSKIH SIGNALOV V BIVALNEM OKOLJU
Jernej Škrabec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali različne načine za merjenje elektrokardiografskih (EKG) signalov v bivalnem okolju. Osredotočili smo se na nemoteče meritve in izdelali merilnik signala EKG, ki smo ga vgradili v ročaj kuhinjske pečice. S pomočjo osebnega računalnika smo ta signal spremljali ter s pomočjo lastnih algoritmov iz njega izluščili medicinsko pomembne informacije. Rezultate smo tudi preverili s pomočjo referenčnega medicinskega merilnika EKG. Tako smo se prepričali, da smo izdelali merilnik, ki bi lahko bil uporaben pri diagnosticiranju na daljavo.
Ključne besede: bioelektrična napetost, elektrokardiogram, EKG, merilnik elektrokardiograma, nemoteče zajemanje
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

6.
POPRAVLJANJE BARV NA SLIKAH S POMOČJO BARVNEGA KALIBRATORJA IN ALGORITMOV BARVNE VZTRAJNOSTI
Štefan Črešnar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo in preverjamo postopke barvne vztrajnosti za popravljanje barv na digitalnih slikah s pomočjo barvnega kalibratorja in algoritma povprečne sivine. Na slikah naš algoritem samodejno prepozna barvni kalibrator. Tega uporabimo za prilagajanje barv z minimalno kvadratno napako in za izračun uspešnosti. Pri algoritmu povprečne sivine s kalibratorjem samo preverjamo uspešnost. Izvedli smo poskuse z dvema naboroma slik. Enega smo izbrali iz spletnih baz, drugi sklop smo posneli sami v laboratorijskem okolju. Slikali smo s standardnim digitalnim fotoaparatom na dva načina: enkrat skozi polprosojno ogledalo, ki ima prepustnost od 60 do 65 %, in enkrat neposredno. Sceno smo osvetljevali z različnimi svetlobnimi viri: dnevno svetlobo, studijskim reflektorjem, reflektorjem z žarilno nitko in zeleno svetlečo diodo. Analizo barvne vztrajnosti smo opravili v linearnem barvnem prostoru RGB. Poskusi so pokazali, da imata oba testirana algoritma podobno uspešnost. Prilagajanje s kalibratorjem se sicer v splošnem obnese nekoliko bolje, algoritem povprečne sivine pa je prepričljivo boljši na slikah, ki smo jih posneli v laboratorijskem okolju. A le na slikah, ki so posnete brez ogledala. Zadnji poskus na slikah, ki so posnete skozi polprosojno ogledalo, pa pokaže, da je na tem naboru slik algoritem za prilagajanje barv s kalibratorjem učinkovitejši.
Ključne besede: barvni kalibrator, digitalna obdelava slik, popravljanje barv, algoritem barvne vztrajnosti, algoritem za nastavitev beline
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

7.
AVTOMATIZACIJA MERITEV ZA ZBIRANJE PODATKOV PALETNEGA LISTA
Marko Knežević, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je izdelava in posodobitev aplikacije za nadzor izhodnega paletiranja v mesni industriji. Sedanje ročne posege pri tehtanju, merjenju temperature in tvorbi številčnih oznak za zaboj bomo nadomestili z računalniško avtomatizacijo. Prav tako bomo zajemali podatke, ki jih sedaj vnašajo ročno, neposredno iz merilnih naprav.
Ključne besede: avtomatizacija proizvodnje, meritve temperature, zbiranje podatkov, tehtanje, paletni list
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 765; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
Univerzalni daljinec s spletnim vmesnikom na modulu ESP8266
Janko Slatenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo koncepte komunikacije in upravljanja naprav s pomočjo infrardeče svetlobe. Preučimo obstoječe standarde za pošiljanje in prejemanje informacij s pomočjo digitalno kodiranih pulzov infrardeče svetlobe in zasnujemo ter izdelamo univerzalni daljinec, ki se lahko prilagaja različnim tipom in protokolom krmiljenj. Pošilja ustrezen infrardeči kodiran signal, za katerega lahko vzorec prebere iz obstoječega daljinca ali pa ročno vnesemo želeno kodo. Interakcija z daljinskim upravljalnikom poteka s pomočjo spletnega vmesnika preko omrežja WiFi.
Ključne besede: univerzalni daljinec, ESP8266, infrardeče krmiljenje, internet stvari
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Kvantno računalništvo in kriptografija
Aleš Holobar, 2016, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Ključne besede: kvantno računalništvo, kvantna mehanika, kriptografija, kvantno dešifriranje, kvantna omrežja, Turingova arhitektura, algoritmi, kvantni algoritmi, programiranje, kvantne komunikacije, kvantno računanje, učbeniki
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1564; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

10.
REALNOČASOVNA METODA SLEDENJA OBRAZA V DIGITALNEM ZAPOREDJU SLIK NA PODLAGI INFORMACIJ O BARVI KOŽE IN PRIMERJAVA Z METODO VIOLA-JONES
Mitja Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z realnočasovno metodo sledenja obraza v digitalnem zaporedju slik na podlagi barve kože. Predstavili smo obstoječe metode za lokaliziranje obrazov. Izdelali in preizkusili smo metodo, ki v realnem času poišče obrazno regijo in ji sledi skozi zaporedje slik. V metodi najprej podvzorčimo slike, s čimer zmanjšamo časovno zahtevnost metode, sledi iskanje področja, kjer je prišlo do spremembe na slikah iz zaporedja. Zatem poiščemo potencialne obrazne regije, jih dodatno obdelamo, označimo in prikažemo. Delovanje metode smo preverili z 20 testnimi skupinami slik, ki smo jih zajeli med eksperimentom. Natančnost zaznavanja smo primerjali z metodo Viola-Jones. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da je naš algoritem glede na metrike, ki smo jih uporabili, uspešen. Naša metoda je za obdelavo ene slike potrebovala v povprečju 37,72 ms, medtem ko je za obdelavo ene slike metoda Viola-Jones potrebovala 79,81 ms. Dobljeni rezultati so se pokazali kot zelo obetavni. Z izboljšavami bi lahko bila naša metoda uporabna tudi v realnih situacijah.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, zaporedje slik, zaznava obrazov, sledenje obrazu, barva kože, algoritem Viola-Jones
Objavljeno: 07.04.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici