| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pogrešane osebe kot družbeni in kriminalistični problem, vzroki in pojavne oblike : magistrsko delo
Damjan Miklič, 2012, magistrsko delo

Opis: Tema pogrešanih oseb je v kriminalistiki še vedno podcenjena. Premalo pozornosti ji namenjajo kriminalistične in tudi druge strokovne službe, ki bi lahko z bolj načrtovanim delom marsikatero izginotje oseb pojasnile v krajšem času. Za uspešno kriminalistično preiskovanje in reševanje problematike pogrešanih oseb je treba razvijati in izvajati raziskovalno dejavnost. Pridobiti je treba več celovitejših podatkov o etiologiji in fenomenologiji pogrešanih oseb ter ob pomoči analize konkretnih primerov izdelati podrobno metodiko preiskovanja primerov pogrešanih oseb. Cilj in namen magistrskega dela sta preveriti oziroma izmeriti in ugotoviti uporabne podatke o pogrešanih osebah in podatke o številu pogrešanj. Prav tako je cilj primerjati različne podatke ali spremenljivke v zvezi s pogrešanimi osebami na območju Policijske uprave Ljubljana v letu 2011. Namen dela je tudi vpogledati v etiologijo kot fenomenologijo pogrešanih oseb oziroma preučiti, kateri so tisti dejavniki, ki determinirajo pogrešano osebo. Na koncu naloge so predvideni ukrepi in aktivnosti, ki bi omogočali uspešnejše preiskovanje pogrešanj oseb. Opravljena je bila primerjava podatkov s tujino, pri čemer so bila ugotovljena razhajanja med nekaterimi državami, kar pa bi lahko bila tema katere druge naloge. Najpogostejša mita o pogrešanih osebah sta mit o potrebi po 24- ali 48-urnem čakanju na prijavo pogrešanja ter mit o pogrešanih, ki se večinoma sami vrnejo domov. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je v 24 urah prijavljenih več kot 80 odstotkov pogrešanj oseb in nekje v enakem času jih je več kot 80 odstotkov tudi najdenih. To je predvsem posledica dela policije in tistih domačih ter drugih ljudi, ki jih iščejo. Oba mita sta bila prepričljivo ovržena.
Ključne besede: pogrešane osebe, kriminalistično preiskovanje, PU Ljubljana, analize, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1840; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (787,17 KB)

3.
Fingirani samomori
Karin Šalamun, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (500,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici