1. Youth awareness and attitudes towards a circular economy to achieve the green deal goalsDamjan Krajnc, Darko Kovačič, Eva Žunec, Kristijan Brglez, Rebeka Kovačič Lukman, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: circular economy, Green Deal, youth, awarenes, competecies Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (11,52 MB) |
2. Global projections of plastic use, end-of-life fate and potential changes in consumption, reduction, recycling and replacement with bioplastics to 2050Monika Dokl, Anja Copot, Damjan Krajnc, Yee Van Fan, Annamaria Vujanović, Kathleen B. Aviso, Raymond R. Tan, Zdravko Kravanja, Lidija Čuček, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Excessive production, indiscriminate consumption, and improper disposal of plastics have led to plastic pollution and its hazardous environmental effects. Various approaches to tackle the challenges of reducing the plastic footprint have been developed and applied, such as the production of alternative materials (design for recycling), the production and use of biodegradable plastic and plastics from power-to-X, and the development of recycling approaches. This study proposes an optimisation strategy based on regression to evaluate and predict plastic use and end-of-life fate in the future based on historical trends. The mathematical model is formulated and correlations based on functions of time are developed and optimised by minimising the sum of squared residuals. The plastic quantities up to the year 2050 are projected based on historical trends analysis, and for improved sustainability, projections are additionally based on intervention analyses. The results show that the global use of plastics is expected to increase from 464 Mt in 2020 up to 884 Mt in 2050, with up to 4725 Mt of plastics accumulated in stock in 2050 (from the year 2000). Compared to other available forecasts, a slightly lower level of plastic use and stock are obtained. The intervention analysis estimates a range of global plastics' consumption between 594 Mt and 1018 Mt in 2050 by taking into account its different increment rates (between −1 % and 2.65 %). In the packaging sector, the implementation of reduction targets (15 % reduction in 2040 compared to 2018) could lead to a 27.3 % decrease in plastic use in 2050 as compared to 2018, while achieving recycling targets (55 % in 2030) would recycle >75 % of plastic packaging in 2050. The partial substitution of fossil-based plastics with bioplastics (polyethylene) will require significant land area, between 0.2 × 106 km2 for obtaining switchgrass and up to around 1.0 × 106 km2 for obtaining forest residue (annual yields of 58.15 t/ha and 3.5 t/ha) in 2050. The intervention analysis shows that proactive policies can mitigate sustainability challenges, however achieving broader sustainability goals also requires reduction of footprints related to energy production and virgin plastic production, the production of bio-based plastics, and the full implementation of recycling initiatives. Ključne besede: plastic use, plastic waste, end-of-life fate, forecasting, hostorical trends, regression analysis, least square method, intervention analysis Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Life cycle assessment (LCA) of the impact on the environment of a cosmetic cream with gold nanoparticles and hydroxylated fullerene ingredientsRebeka Rudolf, Peter Majerič, Zorka Novak-Pintarič, Andrej Horvat, Damjan Krajnc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This review provides a comprehensive Life Cycle Assessment (LCA) of a cosmetic cream to assess the environmental impacts throughout its entire life cycle, from raw material extraction to disposal, using the methodology according to international standards. The LCA was performed using the OpenLCA 2.0.1 software, with data from the Ecoinvent 3.8 database and relevant literature. The assessment focused on multiple impact categories, including climate change, acidification, eutrophication (freshwater, marine and terrestrial), ecotoxicity (freshwater), human toxicity (cancer and non-cancer), ionizing radiation, land use, ozone depletion, photochemical ozone formation, resource use (fossils, minerals and metals), and water use. The LCA of a cosmetic cream containing gold nanoparticles revealed significant environmental impacts across critical categories. The total climate change potential was 2596.95 kg CO2 eq., driven primarily by nanoparticle synthesis (60.7%) and electricity use (31.9%). Eutrophication of freshwater had the highest normalized result (3.000), with nanoparticle synthesis contributing heavily, indicating the need for improved wastewater treatment. The resource use (minerals and metals) scored 1.856, while the freshwater ecotoxicity reached 80,317.23 CTUe, both driven by the nanoparticle production. The human toxicity potentials were 1.39 × 10−6 CTUh (cancer) and 7.45 × 10−5 CTUh (non-cancer), linked to emissions from synthesis and energy use. The LCA of the cosmetic cream revealed several critical areas of environmental impact. The most significant impacts are associated with gold nanoparticle synthesis and electricity use. Addressing these impacts through optimized synthesis processes, improved energy efficiency, and alternative materials can enhance the product’s sustainability profile significantly. Ključne besede: life cycle assessment, cosmetic cream, environmental impacts, gold nanoparticles Objavljeno v DKUM: 17.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,71 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. A conceptual model for measuring a circular economy of seaports: a case study on Antwerp and Koper portsRebeka Kovačič Lukman, Kristijan Brglez, Damjan Krajnc, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: This paper introduces a conceptual model for evaluating seaports’ acceleration towards the circular economy. The model is based on the identification and definition of circular economy indicators, weighted according to the 9 R-strategy transitions towards the circular economy. We have employed the analytical hierarchy process for weight detection and further calculations of the final seaport circularity value. Our results suggest conceptual validity and provide a detailed insight into the circular activities of the seaports from the indicators, as well as 9 Rs and sustainability perspectives. Ključne besede: circular economy, ports, methodology, circular economy indicators, Koper, Antwerp Objavljeno v DKUM: 19.06.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Hydrogen production, storage and transport for renewable energy and chemicals : An environmental footprint assessmentRobert Hren, Annamaria Vujanović, Yee Van Fan, Damjan Krajnc, Jiri Klemeš, Lidija Čuček, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: hydrogen producing technologies, hydrogen storage, hydrogen transport, life cycle assessment, different electricity sources, energy and environmental footprints, eco-benefit and eco-cost, comparative impact assessment Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,48 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Celostno vrednotenje življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaNika Purešević, 2022, diplomsko delo Opis: Ta naloga predstavlja celovito oceno življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje. V nalogi so analizirane štiri različne plastične embalaže za paradižnik – polipropilenska folija, polipropilenska vrečka kombinirana s kartonsko škatlo iz valovitega recikliranega papirja, navadna plastična vrečka iz polietilena nizke gostote in škatla iz recikliranega polietilena tereftalata. Analizo vrednotenja življenjskega cikla smo izvedli z uporabo programskega orodja Open LCA in CML Centrum voor Milieukunde Leiden, metodo za vrednotenje vplivov. Rezultati so pokazali, da imata procesa proizvodnje plastične embalaže in kartonske škatle največji vpliv na okolje. Gledano skozi celoten življenjski cikel, predstavlja R PET škatla najslabšo možnost za izbiro embalaže, saj ima vpliv na večino okoljskih kazalcev izrazitejši, v primerjavi z drugimi embalažami. LDPE in PP vrečka nista tako sporni za okolje, kot pa R PET škatla ali celo sestavljena embalaža iz PP folije in kartonske škatle. Vse embalaže pa dosegajo največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja ozračja. Ključne besede: življenjski cikel, plastična embalaža, polipropilen, reciklirani polietilen tereftalat, polietilen nizke gostote, vpliv na okolje Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 693; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,25 MB) |
7. Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko deloRobert Hren, 2022, magistrsko delo Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge.
V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije.
Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode. Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1363; Prenosov: 166
Celotno besedilo (3,67 MB) |
8. Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeBorut Solina, 2021, diplomsko delo Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja. Ključne besede: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,26 MB) |
9. Trajnostno usmerjen pristop k merljivim in nenehnim izboljšavam v predelovalnih dejavnostihDamjan Krajnc, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Trajnostni razvoj temelji na tridimenzijskem konceptu, ki vključuje okoljsko delovanje, družbeno odgovornost in ekonomski prispevek. V članku je predlagana metodologija za merjeno doseganje trajnostnega razvoja podjetij, ki temelji na devetih stopnjah. Prednost in posebnost metodologije je v vključitvi matematičnega modela za izračun sestavljenega indeksa trajnostnega razvoja podjetja, ki predstavlja združeno informacijo o delovanju podjetja na vseh treh dimenzijah trajnosti. Uporabnost modela je predstavljena v študiji primera. Predlagana metodologija vključuje tudi stopnjo za ocenitev delovanja podjetja glede na standarde najboljših razpoložljivih tehnik, definiranih v skladu s smernico o celovitem preprečevanju in obvladovanju onesnaževanja. V ta namen je bil razvit model za primerjanje delovanja podjetij z najvišjimi standardi v sektorju, kot jih definirajo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah. Učinkovitost modela je bila preizkušena v študiji primera, v kateri smo primerjalno ocenili vzorčno podjetje. Ključne besede: trajnostni razvoj, razvoj, merjenje, kazalniki, indeksi, primerjave, ocenjevanje, smernice, tehnologija Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 47
Povezava na celotno besedilo |
10. Optimiranje vodnih omrežij, oceno ekonomske, tehnološke in okoljske upravičenosti sežiga pivskih tropin ter ocenitev trajnostnega delovanja Pivovarne Laško : zaključno poročilo projekta Trajnostno optimiranje integriranih biorafinerijMiloš Bogataj, Zorka Novak-Pintarič, Damjan Krajnc, Natalija Čurič, Peter Glavič, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Ključne besede: vodna omrežja, pivske tropine, trajnostno delovanje Objavljeno v DKUM: 29.07.2014; Ogledov: 1926; Prenosov: 131
Celotno besedilo (3,00 MB) |