Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The scientific monograph 'Selected aspects of human life in civil and criminal law' comprises ten contributions. The authors analyse various aspects of the meaning of human life in the light of selected topics in civil and criminal law. The Slovenian and Turkish authors, aware of the importance and sensitivity of the overarching theme of the scientific monograph, provide an analysis of selected pressing topics (e.g. honour killing, disinheritance, crimes against life and limb, vulnerability of certain social groups (elder persons)) in the light of both national, as well as of international regulation and relevant case-law. The scientific monograph thus provides the reader with an insight into historical, current and future aspects of human life.
Ključne besede: right to life, discrimination, honor killing, criminal offences against life, marriage
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 25
Povezava na datoteko

Opis: Kazniva dejanja so navedena v kazenskem zakoniku, s čimer so posredno varovane pravno zavarovane dobrine posameznika. V izjemnih primerih je posamezniku ob napadu nanje dovoljena samozaščita. Ta posamezniku omogoča, da se v pravno dovoljenih mejah, z lastno silo in dejanji brani, kadar gre za neposredni protipravni napad, ki ga ni moč odvrniti na kakšen drug način. Pod to spada tudi silobran, ki je najstarejši način, s katerim se izključi protipravnost dejanja. Silobran je po definiciji, ki izhaja iz kazenskega zakonika, tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad. Silobran je sestavljen iz napada in obrambe. Za izključitev protipravnosti s silobranom morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za napad, kakor tudi pogoji, ki so potrebni za obrambo. V diplomskem delu je predstavljen napad, ki je eden od elementov silobrana. Napad mora biti objektivno resničen, protipraven in istočasen z obrambo, saj drugače potrebni pogoji za silobran niso izpolnjeni. Ravnanje mora ustrezati kazenskopravnemu statusu ravnanja. Da lahko govorimo o napadu, mora biti dejanje usmerjeno zoper eno ali več pravno zavarovanih dobrin ali vrednosti. Dejansko stanje primera je potrebno natančno preučiti in dokazati posamezne elemente dejanja, da se lahko posameznik uspešno sklicuje na silobran. Teoretični del diplomskega dela je nadgrajen tudi s primeri iz sodne prakse iz Slovenije in tujine. Ta daje vpogled v kompleksnost samega instituta silobrana in pomembnosti natančnega preučevanja dejanskega stanja ob kazenskopravno relevantnem dogodku.
Ključne besede: silobran, napad, resničnost napada, protipravnost, istočasnost  
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1894; Prenosov: 246
Celotno besedilo (629,68 KB)

Opis: Slovenski kazensko pravni sistem je oblikovan po sodobnem evrokontinentalnem kazenskem pravu, ki sledi nemški tradiciji splošnega pojma kaznivega dejanja. Drugačen koncept je uveljavljen v anglo-ameriškem kazenskem pravnem sistemu. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu sestavljen iz treh elementov: izpolnjenosti biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde. Kaznivo dejanje lahko izvrši le tisti, ki je v prištevnem stanju, saj lahko le-ta nadzoruje in pravilno zaznava okoliščine, ki ga obdajajo, zato tudi zakon določa, da tisti, ki je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju, ni kriv. V orisu razvoja instituta actio libera in causa diplomsko delo predstavi zanimivejše in pomembnejše ureditve, ki so vplivale na razvoj. Poseben poudarek je na razvoju ureditve instituta v Jugoslaviji. Pojasnjene so tudi spremembe kazenskega zakonika v povezavi z navedenim institutom. Institut actio libera in causa pride v poštev pri ugotavljanju, ali je podana krivda storilca, saj določa krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru, ko si sam z uporabo drog ali drugimi psihoaktivnimi snovmi ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je pred izvršenim kaznivim dejanjem podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Dejali bi lahko, da sta potrebna dva elementa za krivdo neprištevnega storilca, prvi je, da se je storilec sam spravil v neprištevno stanje, za izpolnitev drugega elementa je treba storilcu očitati krivdo, preden se je spravil v stanje neprištevnosti. Razlikujemo med tremi možnostmi ravnanja storilca. Pri prvi možnosti storilec oblikuje svoj naklep glede izvršitve kaznivega dejanja še v stanju prištevnosti. Druga možnost je, kadar storilec nima naklepa glede kaznivega dejanja v normalnem duševnem stanju, ampak vseeno izvrši protipravno dejanje v neprištevnem stanju. Tretja možnost se nanaša na različne situacije, ki nastanejo v javnem prometu, kadar storilec zaradi utrujenosti in izčrpanosti zaspi in izvrši kaznivo dejanje. Kot je bilo že omenjeno, velja v Angliji anglo-ameriški kazenski pravni sistem, v tem sistemu se ne uporablja instituta actio libera in causa, ampak imajo podobna pravila z namenom kaznovanja storilcev, ki se prostovoljno spravijo v stanje omamljenosti in izvršijo kaznivo dejanje. V nemškem pravu kazniva dejanja izvršena v alkoholiziranem stanju, razvrščajo v dve kategoriji. V prvo kategorijo zapadejo kazniva dejanja, za katere uporabimo institut actio libera in causa. V drugo skupino pa uvrščamo izvršena kazniva dejanja, za katere se ne more uporabiti navedeni institut, ampak zanje velja subsidiarno pravilo, ki je zapisano v zakonu in ureja popolno omamljenost. V nadaljevanju je predstavljena preučena slovenska sodna praksa v povezavi z institutom actio libera in causa, opisane so tudi pomembnejše sodbe angleških sodišč, v katerih se opazi podobnost z institutom actio libera in causa. Preučena sodna praksa nemških sodišč vsebuje sodbi, ki prikazujejo uporabo člena popolne omamljenosti.
Ključne besede: actio libera in causa, neprištevnost, duševno stanje, alkohol, droga, psihoaktivne snovi, krivda
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 3465; Prenosov: 333
Celotno besedilo (590,15 KB)

Opis: Središče diplomskega dela predstavlja kazenskopravno dogmatično najbolj kompleksna oblika izvršitvenega ravnanja: neprava opustitev. Ta vrsta izvršitve je v Sloveniji primerjalnopravno relativno slabo teoretično obdelana. Zaradi obsežnega področja obravnave je diplomsko delo osredotočeno zgolj na t. i. ingerenčno odgovornost, ki sodi v skupino – izhajajoč iz sodobnega teoretičnega pristopa – nadzorstvenih garantnih dolžnosti. Ker je institut ingerenčne garantne dolžnosti razvila nemška kazenskopravna teorija (na katero je slovensko kazensko pravo tesno naslonjeno), predstavljajo glavno oporo obravnavi ingerenčne odgovornosti dognanja nemških avtorjev, ki so ingerenco dodobra razdelali, še posebej v primerjavi s slovensko teorijo splošnega dela kazenskega prava. Uporabljena je torej predvsem primerjalnopravna metoda. Začenši s splošno razmejitvijo med storitvijo in opustitvijo ter pravo in nepravo opustitvijo, ki ji sledi kritičen pogled na normativno ureditev neprave opustitve v splošnem delu Kazenskega zakonika, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja ingerenčna odgovornost. Diplomsko delo se tako dotakne objektivne pripisljivosti in zahtevane kvalitete predhodnega ravnanja. Temu sledi – upoštevajoč s predhodnim ravnanjem ustvarjen vir nevarnosti – pregled različnih situacij neobstoja in obstoja garantne dolžnosti ter vprašanje garantne dolžnosti v primeru naklepnega ravnanja, kjer je želeno posledico še mogoče preprečiti. V nadaljevanju pa se zagovarja ustrezno kazenskopravno prepoznavo prekomernega točenja alkoholnih pijač kot predhodnega ravnanja, s katerim se ustvari vir nevarnosti. V sklepu pa je podana ugotovitev, da imamo s pomočjo dognanj nemške kazenskopravne teorije ingerenco zelo nadrobno razdelano, neobičajno majhna pa se zdi aktivnost s strani sodne prakse pri uporabi tega kazenskopravnega instituta. Zaenkrat pri nas ni moč najti strokovne publikacije s podobno vsebino.
Ključne besede: Opustitev, neprava opustitev, ingerenčna odgovornost, ingerent, predhodno ravnanje, vir nevarnosti.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2014; Ogledov: 3329; Prenosov: 614
Celotno besedilo (540,54 KB)

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2012; Ogledov: 4202; Prenosov: 538
Celotno besedilo (1,89 MB)