| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otrokova največja korist kot pravni standard v družinskopravnih zadevah
Daša Gita Lainšček, 2018, magistrsko delo

Opis: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Ključne besede: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 2693; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
SODELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO MURSKA SOBOTA IN POLICIJE GLEDE NASILJA V DRUŽINI, V KATEREGA SO VKLJUČENI OTROCI
Daša Gita Lainšček, 2014, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je problem, ki je največkrat skrit v ''varnem'' družinskem okolju. Družina bi naj ustvarjala okolje, v katerem bi otrok našel ljubezen, zaupanje, toplino, razumevanje in podporo. Vse prevečkrat pa temu ni tako. Država je tista, ki mora ustvariti potrebne razmere za varstvo družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine. Leta 2008 je bil za ta namen sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prvi zakon, ki izrecno obravnava nasilje v družini. Ta zakon določa pojem nasilja v družini, vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Zakon kot nasilje opredeljuje vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Pri tem pa ni pomembna starost, spol ali katerakoli druga osebna okoliščina žrtve ali povzročitelja. Vse prevečkrat si pred nasiljem zatiskamo oči in ga nočemo videti. Nasilje nad otroki želimo opravičiti z vzgojnimi metodami, intervencijo države pa vidimo kot poseganje v zasebnost družine. Zavedati se moramo, da so otroci skupina ljudi, ki zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno varstvo, le-to pa jim zagotavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Ni dovolj, da vidimo nasilje in ga prepoznamo, pomembno je, da ga skušamo preprečiti in otroke vzgajati v nenasilnem okolju, v katerem bodo lahko razvili svoje sposobnosti in potencial. Pomembno vlogo v boju proti nasilju nad otroki imajo centri za socialno delo. Omenjeni zakon jim nalaga obveznost, da preučijo okoliščine vsakega primera, da žrtvi nudijo pomoč, da izdelajo načrt pomoči, da vodijo zbirko podatkov in jo obdelujejo ter obravnavajo tudi povzročitelja nasilja in ne le žrtev. Kadar center za socialno delo presodi, da je potrebno izdelati načrt pomoči, ga mora pripraviti v okviru multidisciplinarnega tima, pri katerem je dolžan k sodelovanju pozvati tudi druge organe in organizacije. Ravno to sodelovanje med posameznimi organi in organizacijami pa je ključno za doseganje zastavljenega cilja – preprečiti nasilje nad otroki.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, nasilje nad otroki, center za socialno delo, multidisciplinarni tim, sodelovanje organov, policija
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1295; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (625,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici