| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3155; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

2.
3.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 201; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici