| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES PRI DELU NOVINARJA
Brina Lampreht Golob, 2011, diplomsko delo

Opis: V času recesije nam prav gotovo ni tuje soočanje s stresnimi situacijami in njihovim obvladovanjem. Delovno mesto je v tem času še posebej cenjeno, vendar nam prav to, lahko povzroča številne preglavice. Vsako delo ima svoje potencialne izvore stresa, mi se bomo osredotočili na delo novinark in novinarjev. Diplomska naloga vsebuje vse od osnovnih pomenov, vzrokov, posledic do obvladovanja stresa. V diplomskem delu smo izpostavili poklic novinark in novinarjev, ki velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Skoncentrirali smo se izključno na novinarke in novinarje, ki delujejo na RTV Slovenija, saj bomo s tem dobili tudi kvalitetno sliko o samem delo¬vanju organizacije. Teoretičen del diplomskega dela smo izvedli tudi praktično. Upora¬bili smo kvantitativno metodo raziskovanja, anketni vprašalnik. V uvodnem delu je na kratko predstavljena organizacija RTV Slovenija, njene dejavnosti, proizvodni program, velikost in organiziranost. V naslednjem poglavju opisujemo pomen, izvore in posledice stresa, obravnavamo škodljivi in koristni stres, premagova¬nje stresa na osebni ravni ter na ravni organizacije. Nadaljujemo s stresom pri delu novinarja, s ključnimi dejavniki stresa ter načini obvladovanja stresa pri njihovem delu. Osrednji del diplomske naloge obsega postavljanje hipotez, oblikovanje vprašalnika, določitev vzorcev anketirancev, obdelavo in interpretacijo rezultatov. V zaključku nava¬jamo sklepe, predloge in literaturo. Ključni rezultati raziskave so pokazali, da medosebni odnosi in slabo počutje v delov¬nem kolektivu predstavljajo znaten vpliv stresa, med izstopajočimi dejavniki, ki vplivajo na stres so tudi fizični dejavniki, razporeditev delovnega časa, stalna pripravljenost, varnost zaposlitve in možnost napredovanja. Anketiranci se v največji meri spopadajo s stresom z druženjem s prijatelji, počitkom, športnim udejstvovanjem ter branjem knjig. Najhujše posledice stresa se v povprečju kažejo kot kronična izčrpanost, izgorevanje in konfliktnost. Vodstvo mora upoštevati predloge zaposlenih, hkrati pa mora samo spodbujati poziti¬vne spremembe, ki jih bodo zaposleni razumeli kot lastne in se bodo z njimi identificirali. Samo na ta skupen način se bodo lahko odpravljale okoliščine in razmerja, ki botrujejo povečanemu stresu novinarjev. Z izboljševanjem delovne klime, dobre organizacije dela, načrtovanja, pravočasnih odločitev in z jasnim dogovarjanjem bi se lahko tveganje stresnih situacij zmanjšalo.
Ključne besede: Stres, izvori stresa, posledice stresa, ključni dejavniki stresa pri delu novinarja.
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1789; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici