| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
The comparison of the speed of solving chemistry calculation tasks in the traditional way and with the use of ICT
Brina Dojer, Matjaž Kristl, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Efficiency of time use is a key factor in chemistry calculation tasks, affecting both, personal and professional domains. This study is dedicated to finding the fastest methods for accomplishing chemistry tasks. Our investigation delves into the comparative temporal outlays made by students as they engage three different approaches: using an electronic calculator, a basic calculator app on a smartphone, and a desktop computer calculator. As part of our research, we examine a cohort of 52 Slovenian university students, preservice teachers who were actively enrolled in chemistry and related science programs, spanning the academic years of 2019 and 2022. The results from 2019 show that students can solve the chemistry tasks most quickly using electronic calculator and take the most time to calculate the tasks using smartphones (Δmean = 133 s; ΔSD = 5 s; Δmin = 97 s; Δmax = 131 s). An even larger difference is observed from the 2022 study year (Δmean = 189 s; ΔSD = 129 s; Δmin = 170 s; Δmax = 625 s). In summary, although smartphones are recognised as a multitasking device, replacing traditional single-purpose devices, they have not been able to outperform them.
Ključne besede: chemistry tasks, chemistry calculations, electronic calculator, smartphones, computer calculators
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (511,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Primer sobe pobega pri pouku kemije v osnovni šoli : magistrsko delo
Katja Pogorelc, 2024, magistrsko delo

Opis: Soba pobega je zanimiv koncept miselne detektivske igre, ki se uporablja predvsem za zabavo in povezovanje udeležencev. Udeleženci morajo v določenem časovnem okviru rešiti vse uganke in poiskati izhod iz zaprtega prostora. Pomembno je, da udeleženci med seboj sodelujejo in uporabljajo pripomočke, ki so jim na voljo. Ustrezno zasnovano sobo pobega lahko uporabimo tudi kot učno metodo pri pouku. V magistrskem delu sem pripravila sobo pobega za 9. razred osnovne šole pri pouku kemije. Sodelovalo je 21 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Želela sem izvedeti: kakšne strategije in načine uporabljajo učenci za reševanje nalog; ali sodelovanje učencev pripomore k reševanju nalog; ali so učenci bolj motivirani za učenje kemije kot pred sodelovanjem v sobi pobega; ali se zdi učencem soba pobega primeren način za učenje kemije in kako učenci doživljajo sobo pobega, kot izziv ali kot stres. Iz rezultatov lahko sklepamo, da sodelovanje pripomore k hitrejšemu reševanju nalog, da so učenci po obisku sobe pobega bolj motivirani in pri pouku sodelujejo. Soba pobega se jim zdi primeren način za učenje kemije, saj so jo doživeli kot izziv. Učencem je bil takšen koncept pouka všeč in bi si želeli več podobnih aktivnosti.
Ključne besede: kemija, soba pobega, sodelovanje, učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 441; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
Izvedba eksperimentalnega dela v 8. in 9. razredih pri predmetih biologija in kemija v času zaprtja šol zaradi pandemije : magistrsko delo
Karin Hvalec, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok.
Ključne besede: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Sinteza in karakterizacija spojin železovega sulfata z aminopiridini : magistrsko delo
Sara Gorenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza spojin železa z aminopiridini. Uporabili smo železov(II) sulfat(VI) in različne aminopiridine (2-aminopiridin, 3-aminopiridin in 4-aminopiridin). Opravljenih je bilo 24 sintez. Sinteze smo izvedli na tri načine, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi, pod refluksom in solvotermalno sintezo. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu. Sintetizirali smo že dve znani in objavljeni spojini, bis(2-aminopiridin) sulfat ter bis(4-aminopiridin) sulfat monohidrat. Uspelo nam je sintetizirati tudi novo spojino, katere struktura še ni objavljena, kristalohidrat 3-aminopiridinijev sulfat, 6C5H7N2+ · 3SO42- ∙ 3H2O. Snov ima veliko asimetrično enoto, ki vsebuje šest 3-aminopiridinijevih kationov, tri sulfatne ione in tri molekule vode. Veliko število vodikovih vezi vpliva na asimetrično strukturo. Spojina kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu.
Ključne besede: aminopiridini, koordinacijske spojine, kristal, ligandi, železov(II) sulfat(VI) heptahidrat
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin z izbranimi hidroksipiridinskimi ligandi
Sanja Zadravec, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih kobaltovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini. Uporabljeni reagenti pri sintezah so bili kobaltov(II) acetat tetrahidrat in trije različni hidroksipiridini. Skupno je bilo opravljenih 25 sintez, ki so bile izvedene po treh različnih metodah. Te so bile: sinteza z mešanjem pri sobni temperaturi, sinteza z mešanjem pod refluksom in solvotermalna sinteza pri povišanem tlaku in temperaturi. Izbrani sintezni produkti so v drugem delu magistrskega dela bili karakterizirani s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu. S termogravimetrično analizo pa so bile pridobljene dodatne informacije o lastnostih in strukturi spojin. Sintetizirana je bila ena nova, še do sedaj neznana koordinacijska spojina s kobaltom - [Co(C2H3O2)2(C5H5NO)2(H2O)2].
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, hidroksipiridini, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza, termogravimetična analiza
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1022; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

6.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1179; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

7.
Primerjava hitrosti reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalni način ter z uporabo IKT
Marjeta Capl, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila primerjava hitrosti reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalen način ter z uporabo IKT. Študent je dobil nalogo na temo priprave raztopin. Merila sem čas, v katerem poda rezultat v pisni obliki oziroma pošlje rezultat preko elektronske pošte. Na ta način sem preverila, kateri način je hitrejši: uporaba reagenčne steklenice in računala, uporaba prenosnega računalnika, interneta ter računala na računalniku ali uporaba mobilnega telefona, interneta ter računala na mobilnem telefonu. Vzorec so bili študentje Fakultete za naravoslovje in matematiko, smer izobraževalna kemija ter predmetni učitelj – kemija.
Ključne besede: kemijsko računanje, IKT, hitrost, tradicionalen način
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1210; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
Sinteza koordinacijskih spojin železa s piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid, izonikotinamid)
Nejc Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin železa z izbranimi piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid in izonikotinamid). Opravljenih je bilo 20 sintez, pri katerih smo spreminjali sintezne pogoje in izbrane reagente. Najpogosteje uporabljeno topilo je bilo metanol. Sintezne produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, infrardečo spektroskopijo in strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati novo koordinacijsko spojino s kemijsko formulo (isnH)2[Fe(isn)2(SO4)2(H2O)2]·H2O, katere struktura do sedaj še ni bila opisana. Spojina je bila produkt dveh sintez (NB19 in NB20), pri katerih smo kot reagenta uporabili izonikotinamid in železov(II) sulfat heptahidrat. Sintezi smo izvedli z mešanjem pod refluksom.
Ključne besede: koordinacijska spojina, ligand, železo, piridinkarboksamidi, izonikotinamid, rentgenska praškovna difrakcija, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 3307; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (8,04 MB)

9.
Laboratorijske vaje pri predmetu koordinacijska kemija
Slavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil, da pripravim navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Koordinacijska kemija v obsegu 30 ur. Zato sem opravila različne primere eksperimentalnih vaj. Vse eksperimente sem samostojno izvedla v laboratoriju za didaktiko kemije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Za izvajanje eksperimentov sem potrebovala tako trdne kot tekoče kemikalije. Večino raztopin sem si pripravila sama, uporabila pa sem tudi že pripravljene raztopine znanih koncentracij.
Ključne besede: koordinacijske spojine, substitucija ligandov, sinteza
Objavljeno v DKUM: 03.10.2018; Ogledov: 1886; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

10.
Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidi
Ana Rozman, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF.
Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1794; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici