| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE INVALIDOV PO SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Brigita Trobentar, 2014, diplomsko delo

Opis: Invalidi predstavljajo v Evropski uniji eno šestino prebivalstva. So največja manjšina na svetu, ki je upravičena do posebnega pravnega varstva. V letu 2006 je Sodišče EU prvič definiralo pojem »invalidnost«. Pred tem je obstajalo mnogo razlag tega pojma, ki pa so se bolj osredotočale na medicinski vidik pojmovanja invalidnosti kot na družbeni vidik. Sodišče EU je navedlo, da je iz zahteve po enotni uporabi prava EU in načela enotnosti ponudilo avtonomno razlago pojma. Diplomska naloga obravnava pravice invalidov, osredotočena je na primere iz sodne prakse Sodišča EU. V uvodu so razloženi osnovni pojmi za lažje razumevanje nadaljnjega obravnavanja problematike in osnovni pravni akti, sprejeti na mednarodni ravni in ravni Evropske unije.
Ključne besede: pravice invalidov, invalidnost, diskriminacija, diskriminacija zaradi invalidnosti, Sodišče EU, sodna praksa
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 920; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (485,40 KB)

2.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 829; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici