1. Analysis of the need for safe houses for victims of elder abuse from the perspective of police officers and social workersTeja Primc, Kaja Prislan Mihelič, Branko Lobnikar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Elder abuse is an increasingly significant public health and human rights issue in aging and long-lived societies. Despite existing intervention strategies, the lack of emergency housing tailored to older victims of abuse remains a critical gap. This study explores professionals’ perceptions of elder abuse, response measures, and challenges in addressing abuse, with a focus on rural regions. A survey was conducted among 100 first responders—social workers and police officers—who intervene in cases of elder abuse. Results indicate significant differences in perceptions of elder abuse severity, with social workers consistently rating all forms of elder abuse as more severe compared to police officers. Both groups highlighted the necessity of multidisciplinary teams, crisis centers, and safe houses as essential responses but recognized a lack of specialized infrastructure and resources as a significant challenge. Respondents emphasized that victims’ reluctance to report abuse due to family dynamics, shame, and isolation further complicates intervention efforts. Good practices identified interinstitutional collaboration, building victim trust, and proactive interventions. The findings underscore the need for age-appropriate safe spaces, improved professional training, and enhanced community awareness to address elder abuse effectively.
Ključne besede: abuse of older adults, intervention, multidisciplinary teams, safe house, rural settings, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
2. Problematika vzpostavitve novih azilnih domov in azilnega postopka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito.
Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave.
Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Ključne besede: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Ključne besede: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Radovančević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju.
V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij.
Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu.
Ključne besede: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (862,68 KB) |
5. Nasilje v družini: primerjava med evropskim svetom in Bližnjim vzhodom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanja Renko, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo.
Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (586,38 KB) |
6. Frustracija kot vir nezaželenega vedenja na delovnem mestu med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloAlja Čepon, 2024, magistrsko delo Opis: Dobri medsebojni odnosi na delovnem so ključnega pomena za posameznikovo delovno uspešnost, doseganje organizacijskih ciljev in poslovanje organizacije, zaradi česar bi moralo biti zagotavljanje spodbudnega in varnega okolja za zaposlene primarni cilj vsake organizacije. Dodatno pozitivno vplivajo na ublažitev frustratorjev, s katerimi se posamezniki srečujejo pri opravljanju delovnih nalog. V nasprotnem primeru obstaja večje tveganje za stopnjevanje frustracije in konfliktov, kar se lahko odraža v prisotnosti nezaželenega vedenja v delovnem okolju. Tovrstno vedenje ima tako za organizacijo kot tudi za posameznike pomembne negativne posledice. Kvantitativna raziskava, izvedena med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, je potrdila prisotnost agresivnega vedenja na delovnem mestu v 47 %. Najpogosteje v vlogi agresorjev nastopajo nadrejeni posamezniki in skupine, ki se združujejo z namenom izvrševanja odklonskih ravnanj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so anketirani pogosteje izpostavljeni prikritim oblikam agresije, saj so le-ta težje zaznavna oziroma jih posamezniki redko prepoznajo kot odklonska vedenja. Prav tako sodelujoči ne poročajo o prisotnosti fizičnega nasilja. Rezultati kažejo, da določeni družbeni in organizacijski dejavniki vplivajo na občutenje frustracije pri anketiranih, ki se v manjši meri odraža skozi agresivno vedenje zaposlenih. Raziskava tako potrjuje frustracijsko teorijo agresivnosti v delovnem okolju preučevane institucije, ki vzroke za agresivnost posameznikov pripisuje občutenju frustracije na delovnem mestu.
Ključne besede: frustracija, javni uslužbenci, delovno okolje, medosebni odnosi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Nasilje v družini v Sloveniji med prvim valom nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDarko Maroh, 2024, diplomsko delo Opis: V času med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) na območju Republike Slovenije razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). Mediji so bili preplavljeni z informacijami o širjenju virusa, njegovih posledicah in o ukrepih za preprečevanje njegovega širjenja. Kmalu po razglasitvi epidemije so se v medijih začela vrstiti opozorila o nevarnostih porasta nasilja v družinah. Posredovana so bila zagotovila, da državni organi in organizacije, kljub omejitvam in ukrepom za preprečevanje širjenja bolezni, nasilje obravnavajo celovito kot pred epidemijo in da se žrtvam zagotavlja zaščita.
V diplomskem delu so predstavljeni pojmi nasilje, družina in nasilje v družini. Prav tako so prestavljene različne oblike nasilja v družini in pri tem navedeni konkretni primeri posamezne oblike nasilja. Izpostavljeni so organi in organizacije, ki delujejo na področju obravnave protipravnih ravnanj z elementi nasilja v družini in njihovi ukrepi ob tovrstnih obravnavah. Zajeta so protipravna ravnanja z elementi nasilja v družinskih skupnostih na področju kaznivih dejanj in prekrškov. Od kaznivih dejanjih je izpostavljeno kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, ki je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Na področju prekrškov pa so izpostavljene kršitve četrtega odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v povezavi s prvimi tremi odstavki navedenega člena.
Na podlagi statističnih podatkov Policije sta bili potrjeni dve tezi, in sicer da je Slovenska policija v prvem valu nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020, ko je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija te nalezljive bolezni, obravnavala več kaznivih dejanj nasilja v družini po 191. členu KZ-1 ter da je v enakem obdobju obravnavala več prekrškov z elementi nasilja po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
Ključne besede: nasilje v družini, Covid-19, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,62 MB) |
8. Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeža Primčič, 2024, diplomsko delo Opis: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (652,96 KB) |
9. Razumevanje trgovine z ljudmi z namenom delovnega izkoriščanja in prisilnega dela v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVeronika Saje, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je pogosta oblika kaznivega dejanja v sodobnem svetu. V preteklosti je obstajalo trgovanje s sužnji, danes pa so poznane bolj prikrite poti kupčevanja. Glavne pojavne oblike trgovine z ljudi so lahko povzete v sledeče sklope: spolno izkoriščanje, prisilno delo in delovno izkoriščanje, beračenje, služabništvo, prisilne poroke ter trgovanje s človeškimi tkivi, z organi ali s krvjo. Prisilno delo ali delovno izkoriščanje postaja vse bolj pogosta pojavna oblika trgovine z ljudmi, takoj za spolnim izkoriščanjem. Na mednarodnem nivoju je trgovina z ljudmi opredeljena z akti, kot sta Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 29 in eden od treh Palermo protokolov. Na nivoju Evropske unije velja Direktiva 2024/1712, vendar med državami članicami ni sprejeta enotna definicija. Enako velja za prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje, saj so v vsaki od držav standardi za to kaznivo dejanje v kazenskih pravnih aktih postavljeni različno. Prisilno delo/delovno izkoriščanje je omenjeno pri vseh državah, vendar so uporabljene različne besedne zveze. To vodi v razlike v pregonu storilcev in identifikaciji žrtev. Države z bolj širšo in splošno definicijo (»delovno izkoriščanje« ali »delo v nasprotju s človeškim dostojanstvom«) so v tem boljše kot države z ozkim in specifičnim pomenom prisilnega dela (»prisilno delo« in »ali druge oblike izkoriščanja«).
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, delovno izkoriščanje, pravne definicije, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Ključne besede: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (674,52 KB) |
