| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 300
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vigilantizem - analiza primera Štajerske varde
Tilen Požar, 2020, diplomsko delo

Opis: Vigilantizem je kompleksen družbeno-politični fenomen, ki se v različnih oblikah pojavlja po celem svetu, vendar vedno z istim razlogom: zaradi percepcije neučinkovitosti zakonskega sistema in kazenskega pregona pri zatiranju kriminalitete, kar privede do tega, da žrtve vzamejo zakon v svoje roke. Diplomsko delo za pomoč razumevanja pojava vigilantizma preuči našo in tujo literaturo ter poišče in analizira pravno opredelitev vigilantizma v slovenski zakonodaji. Poleg tega naredi zgodovinsko-geografski pregled primerov vigilantskih skupin v Združenih državah Amerike, Evropi, Latinski Ameriki in Afriki. V svojem bistvu se diplomsko delo osredotoči na Štajersko vardo, skupino, katere obstoj se je začel kazati leta 2018. Pozornost slovenskih medijev in javnosti si je ustvarila s pojavom fotografij in videoposnetkov, ki so prikazovali člane skupine, postrojene v vojaških formacijah, oblečene v maskirna oblačila z emblemi in oborožene z orožjem. Vardo so strokovnjaki za nacionalno varnost in predstavniki policije prepoznali kot dejavnik varnostnega tveganja. Zaslužna je bila tudi za dopolnilo zakonodaje, podrobneje Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje, ki delovanje takih skupin omejuje oziroma prepoveduje. Štajerska varda si z drugimi vigilantskimi skupinami po svetu deli številne lastnosti. Ravno tako se jo lahko prepozna v marsikateri definiciji vigilantske skupine, ki so jo podali strokovnjaki na tem področju. Skupina je organizirana, ima uniforme in simbole, po katerih je prepoznavna. Je ideološko in ekonomsko motivirana, njen obstoj pa naj bi upravičilo neučinkovito delovanje državnih organov pri varovanju državne meje in državljanov v času migrantske krize, ki jo člani varde zaznavajo kot grožnjo družbenim normam.
Ključne besede: vigilantizem, varde, pravna opredelitev, diplomske naloge
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji
Mateja Krpič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (726,31 KB)

3.
Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj
Sarah Grašič, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek. Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani).
Ključne besede: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
ePolicist v Republiki Sloveniji
Primož Skumavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Policija je s ciljem odprave administrativnih ovir, olajšanjem dela policistov na terenu, racionalizacijo stroškov in doseganjem večjih pozitivnih učinkov, pristopila k uvedbi elektronskega poslovanja. Le-to je z uvedbo aplikacije ePolicist nadgradila tudi v elektronsko mobilno poslovanje, ki bi olajšalo in skrajševalo postopke policistov pri preverjanju podatkov v evidencah in izdaji plačilnih nalogov. Z uvedbo aplikacije so bili opredeljeni tudi operativni cilji, in sicer zmanjšati potrebo po komunikaciji z Operativno-komunikacijskimi centri, pohitriti izvedbo celotnega postopka, zmanjšati število pritožb na postopek, zmanjšati administrativne obremenitve uslužbencev, prihraniti pri tiskovinah in poštnih storitvah, omogočiti, da policist vnaša podatke le enkrat in zmanjšati možnost napak pri vnašanju podatkov. Aplikacija ePolicist predstavlja pomemben napredek pri opravljanju nalog policistov s področja varnosti cestnega prometa. Ugotavljamo, da je elektronsko mobilno poslovanje, seveda pod pogojem, da deluje brezhibno, zelo poenostavilo postopek izdaje plačilnega naloga in tudi ostalih obrazcev. Aplikacija v primerjavi s klasičnim papirnim poslovanjem, omogoča poenostavljene postopke zadolževanja in razdolževanja plačilnih nalogov, zmanjša možnosti napak pri izpolnjevanju, do katerih prihaja pri papirnem poslovanju. Velika prednost se kaže tudi pri vnosu podatkov v evidenco prekrškov. Ko policist zaključi postopek izdaje plačilnega naloga, se podatki avtomatsko vnesejo že na kraju ugotovljenega prekrška, na ta način pa je razbremenjena tudi administracija. Statistični podatki kažejo na to, da policisti, tako na območju Policijske uprave Kranj, kot na nivoju Republike Slovenije še vedno izdajo več papirnih kot elektronskih plačilnih nalogov. Razlogi za to so različni. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, ali so doseženi učinki, ki so bili pričakovani ob uvedbi aplikacije. Ugotavljamo, da se je komunikacija policistov z operativno-komunikacijskimi centri zaradi preverjanja vsekakor zmanjšala, saj policisti precejšnje število preverjanj opravijo sami s pomočjo aplikacije. Postopek izdaje plačilnega naloga od zadolževanja, do izdaje in vnosa podatkov v centralno evidenco, se je vsekakor pohitril, s tem pa se je nedvomno tudi razbremenila administracija na policijskih postajah, vsekakor pa so se zmanjšali tudi stroški pri tiskovinah. Statistični podatki o zmanjšanju pritožb zoper postopke policistov na področju varnosti cestnega prometa tega ne morejo potrditi, saj je število pritožb precej povezano s številom izdanih plačilnih nalogov in ne na konkretno izdane papirne ali elektronske plačilne naloge. Mnenje vodstev policijskih postaj na območju Policijske uprave Kranj o aplikaciji ePolicist je pozitivno. Z rezultati uporabe aplikacije, pa večinoma niso zadovoljni. Menijo, da so policisti dovolj usposobljeni in seznanjeni z delovanjem aplikacije, vendar se pri uporabi pogosto srečujejo s težavami, ki so razlog, da je policisti ne uporabljajo.
Ključne besede: policija, elektronsko poslovanje, mobilno elektronsko poslovanje, aplikacija ePolicist, administrativne ovire, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Implementacija policijskega dela v skupnosti na območju Policijske postaje Ribnica
Lara Rovan, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

6.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih
Monika Pucko, 2021, magistrsko delo

Opis: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi. Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016. Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Ključne besede: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

8.
Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji
Natalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo

Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji
Ester Doljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
The importance and effectiveness assessment of internal control in the Slovenian police
Branko Lobnikar, Kiara Ropoša, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The paper presents the findings of a study conducted on a sample of internal control providers within the Slovenian police as part of the target research project "Effectiveness of Systemic Control of the Police in Regard to Human Rights as well as the Statutory and Professional Standards of Police Work (V5-1942)". The purpose of the study was to analyse the control activity in the Slovenian police from the viewpoint of those carrying out control procedures. We were interested in their view of the control process and, through the interviews, we analysed the opportunities and shortcomings of the control activity within the Slovenian police in relation to systemic control conducted by external stakeholders. Design/Methods/Approach: We examined the regulatory framework of control activities in the public sector and in the police and presented the approaches used across Europe. In the empirical part, we conducted structured interviews with employees at the state level, namely with the employees tasked with carrying out control procedures in the General Police Directorate, the Criminal Police Directorate and the Uniformed Police Directorate, and we also conducted interviews with two superintendents at the Police Directorate level. We conducted a total of seven interviews. Findings: The research found that audits, whether carried out by the Ministry of the Interior or by the Police auditors, are seen as a vital element of the management of a police organization. The interview subjects emphasized the role of the heads of police units - both from the point of view of planning internal control activities and translating the findings of the audits into police practice. The dissemination of audit findings can be ensured through the digitization of police work processes; interviewees expressed the need for a systematic solution that would allow them to test the competencies of police officers. Research Limitations/Implications: The article presents the findings from the point of view of the employees responsible for carrying out control activities within the Slovenian police. For a more complete overview of the matter, our findings should be compared with the perspective of those who are the subjects of the control activities, i.e. the police officers who have undergone the control process. The findings of the research are useful primarily for the purposes of planning the processes related to the management and administration of police work and from the point of view of improving the quality of police work. Originality/Value: The paper examines how the employees responsible for carrying out the control activities perceive their own work and how the processes involved in the control of police work are organized, how they function and how effective they are.
Ključne besede: audit, internal control, police, police powers, Slovenia
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici