1. Odziv zavodov za prestajanje kazni zapora na epidemijo COVID-19Mateja Savić, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi velikega števila zaprtih oseb, vključno s zdravstveno ranljivimi osebami, ki živijo skupaj v zaprtem prostoru, so zavodi za prestajanje kazni zapora visoko tvegano okolje za izbruhe različnih nalezljivih bolezni kot je COVID-19. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so se zavodi za prestajanje kazni zapora odzvali na epidemijo COVID-19.
Metode: Izvedena je bila raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji (n = 200). Kot raziskovalni instrument smo uporabili nestandardiziran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so anketiranci dosledno upoštevali preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Do statistično značilnih razlik v doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov v prvem in drugem valu epidemije COVID-19 je prišlo pri higieni kašlja, uporabi zaščitne maske ter razkuževanju rok. Prav tako so anketiranci
z enim ali več kroničnimi obolenji statistično značilno bolj dosledno upoštevali navodila za higieno kašlja kot anketiranci brez kroničnih obolenj.
Razprava in zaključek: Dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb je ključnega pomena za preprečevanje izbruhov bolezni v zavodih in za zaščito zdravja vseh oseb v skupnosti. Ciljani izobraževalni program in intervencije za zaposlene bi pripomogli k zmanjšanju tveganja za širjenje okužb v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Ključne besede: zapor, preventivni ukrep, nalezljiva bolezen, izbruh
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
2. Uporaba prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov - policijski vidik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTilen Zupan, 2021, diplomsko delo Opis: Obravnava in obvladovanje nasilnih oseb, ki imajo psihične zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil je zelo specifična. Z njimi se poleg zdravstvenih delavcev srečujejo tudi policisti. Policisti imajo za obravnavo in obvladovanje nasilnih oseb na voljo najrazličnejša pooblastila, med njimi tudi možnost uporabe prisilnih sredstev. Ker pa obravnava nasilne osebe ni enaka obravnavi nasilne osebe z zdravstveno težavo ali pod vplivom drog oziroma zdravil, je pomembno, da je obravnava takšne osebe drugačna in prilagojena. Tako zdravstveni delavci in policisti pogosto sodelujejo pri obravnavi takšnih oseb in se medsebojno dopolnjujejo (npr. pri policijski asistenci). V mnogih primerih pa se zgodi, da so policisti prvi na kraju intervencije in so sami soočeni s takšno osebo, pri čemer se pojavi potreba po dodatnem znanju in pristopu za uspešno obravnavo.
Z namenom lažjega razumevanje celotne tematike so v prvem delu diplomskega dela opredeljeni temeljni pojmi, ki se tičejo tega področja. Opisane so različne oblike nasilja, agresije in agresivnosti, pojasnjeni posebni varovalni ukrepi, ki se uporabljajo v zdravstvu in prisilna sredstva policije, omejena samo na sredstva za vezanje in vklepanje ter telesno silo. Prav tako je opisan pojem policijske asistence, za katero zaprosijo zdravstveni delavci, ko sami ne zmorejo obvladovati nasilnega pacienta. Po temeljnih pojmih je opisan terapevtski proces in sorazmernost uporabe prisile. Predstavljen je tudi primer uporabe prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno – varstvenih zavodov, kot predlog obvladovanja nasilnih pacientov v zdravstvenih ustanovah.
Z namenom ugotavljanja usposobljenosti in znanja za obravnavo nasilnih oseb, ki imajo zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil, je bila s policisti opravljena anketa. Na podlagi ankete, je bilo ugotovljeno, da je njihovo znanje za obravnavo takšnih oseb pomanjkljivo ter, da niso deležni ustreznih usposabljanj.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje, pacient, policija, asistenca, prisila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 663; Prenosov: 90
Celotno besedilo (4,56 MB) |
3. Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah : magistrsko deloAsja Babič, 2020, magistrsko delo Opis: Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.
Ključne besede: zdravstvene ustanove, prostori, varnostni standardi, prostorska zasnova, osebna varnost, akreditacija, kakovost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.10.2020; Ogledov: 888; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Frank, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Ključne besede: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 771; Prenosov: 121
Celotno besedilo (688,28 KB) |
5. User violence against employees at nursing homesKatarina Cesar, Liljana Rihter, Špela Selak, Branko Gabrovec, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
Earlier research has indicated the high exposure of those working in assisting occupations to workplace violence in Slovenia. The purpose of this study is to complement the research gap in investigating violence within social care and determine the types and extent of workplace violence among all employees in a social care institution, the influence of aggressive behaviour of users on the well-being of employees, and the need for education on dealing with the violence to which employees are being exposed.
Design/Methods/Approach:
Workplace violence was researched quantitatively using a descriptive method. We used a structured survey questionnaire, which was adapted using an existing questionnaire to research the occurrence of violent acts from users against employees at nursing homes and other social care institutions.
Findings:
The nursing home Dom ob Savinji Celje faces user violence against its employees. The most frequent form of violence against employees is verbal abuse (37.7% of respondents) and the least frequent is unwanted conduct of a sexual nature (5.2% of respondents). Workers employed in healthcare face user violence more often than employees in other fields. Employees most often face a certain form of user violence 1-2 times per year. When an employee meets an aggressive user, the most common emotions are fear, helplessness, uncertainty, feeling under threat, and least often a lack of understanding from fellow employees.
Originality/Value:
This study focuses on studying workplace violence within a social care institution and complements extant, yet inadequate scientific findings.
Ključne besede: nursing homes, workplace violence, healthcare, social care, social care institutions
Objavljeno v DKUM: 18.05.2020; Ogledov: 870; Prenosov: 47
Celotno besedilo (372,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Violence towards nursing employees in SloveniaBranko Gabrovec, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
This paper presents a systematic review of research studies conducted in the field of violence directed towards nursing employees in Slovenia. The purpose of this paper is to establish the types and prevalence of violence, as well as the methodology and deficiencies of the research conducted to date. The findings can support systematic measures for preventing, reporting and surviving such violence.
Methods:
The descriptive research methodology was applied when examining peer-reviewed literature on violence directed towards nursing employees in Slovenia. A systematic literature review was conducted as it enables data to be obtained from various sources, in our case 15 articles/sources were selected for the analysis, while ensuring a holistic understanding of the research subject.
Findings:
The results show nursing employees are exposed to a high level of work-related violence against them, which in all fields is considerable, but especially in intensive psychiatric nursing care. Further qualitative research is needed to shed light on the detailed characteristics and background of such violence. Tackling violence within the healthcare system demands a wide and interdisciplinary approach.
Practical Implications:
The results of this study can provide the basis for further research and the development of a comprehensive and multidisciplinary approach to tackle violence directed at nursing employees.
Ključne besede: violence, aggression, nursing, employees, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 801; Prenosov: 54
Celotno besedilo (860,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Psychiatric clinic in PodgoricaJovana Vuletić, 2019, magistrsko delo Opis: The theme of this master’s project is research on the significance and influence of the architecture of psychiatric facilities on the process of treatment of people with mental disorders. The capital of Montenegro, Podgorica, has been struggling with a lack of adequate facilities for its Psychiatric Clinic, which has not had the capacity to hospitalise, or provide treatment and rehabilitation services to mentally ill persons for years. With the aim of gaining an understanding of the best practices that could be transferred to the new Psychiatric Clinic, this paper delves into the historic development of psychiatry, treatment and types of hospitals, as well as the position of patients in the society. The great revolution or milestone in psychiatry, the deinstitutionalisation process, caused the closing-down of many psychiatric clinics around the world. Mental health centres that do not force long-term hospitalisation on patients, but offer a wide range of therapeutic, rehabilitation and recreational activities, started to emerge as an alternative. The main goal of this project is to create a clinic in Podgorica that would use a modern architectural language and concept to break environmental prejudices, while providing patients with all the necessary contents for a pleasant and safe stay. The project aims to create a clinic that would respect the function and dynamics of the site, while maintaining its own irreplaceability and uniqueness within that environment.
Ključne besede: psychiatry, arhitecture, psyhiatric hospital, deinstitucionalization, stigmatization, clinic centre Montenegro
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1340; Prenosov: 231
Celotno besedilo (73,20 MB) |
8. Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Ribežl, 2018, diplomsko delo Opis: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku.
Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje.
V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Ključne besede: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2018; Ogledov: 1445; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. |
10. ORGANIZACIJSKI MODEL ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN KAKOVOSTI PRI OBRAVNAVI PSIHIATRIČNEGA BOLNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DELEŽNIKOVBranko Gabrovec, 2014, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se lotili raziskovanja varnosti in kakovosti obravnave psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov, posebej pa smo se osredotočili na pojav izbruha agresije in različnih oblik nasilja. Od različnih deležnikov smo v ospredje postavili zdravstveno nego, ki je med deležniki v procesu obravnave najbolj izpostavljena, še posebej med zaposlenimi v zdravstveni negi v psihiatričnih bolnišnicah, psihiatričnih domovih in CUDV. Dosedanje raziskave in disertacije na tem področju so redke, hkrati pa se večinoma »dotikajo« le medikamentoznih ukrepov. V teoretičnem delu smo predstavili različne vire in znanja o: zagotavljanju varnosti, kakovosti storitev, kakovosti v zdravstvu, zadovoljstvu uporabnikov, psihiatričnih boleznih in stanjih, nasilju psihiatričnih bolnikov in empiričnih podatkih ter regulaciji področja in njenih prednostih ter slabostih. V nadaljevanju smo predstavili predlagan organizacijski model obravnave agresije in funkcionalnega izobraževanja, ki smo ga 3 leta izvajali v določenih javnih zavodih. Za pripravo empiričnega dela smo s študenti 2. letnika magistrskega študija zdravstvene nege izvedli fokusno skupino, s katero smo želeli pridobiti večjo širino mnenj in istočasno testirati anketni vprašalnik. V empiričnem delu smo opravili raziskavo najbolj izpostavljenega profila (zdravstvena nega) v psihiatričnih bolnišnicah, domovih in CUDV. V raziskavi smo želeli ugotoviti vrsto in pogostost različnih oblik agresije, s katerimi se soočajo anketirani, ter ugotoviti uspešnost predlaganega organizacijskega modela. Skupno so na anketo odgovorile 303 osebe. Ugotovili smo, da se je v celotni populaciji z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 85,5 % anketiranih, s fizičnem nasiljem 74,9 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 55,8 % anketiranih. Pri zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah (n=203) se je z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 92,6 % anketiranih s fizičnem nasiljem 84,2 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 63,5 % anketiranih. Z raziskavo smo tudi potrdili uspešnost predlaganega organizacijskega modela.
Ključne besede: Varnost, kakovost, psihiatrični, bolnik, nasilje, agresija, zdravstvena nega, sprejem proti volji, zagotavljanje varnosti, upravljanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 20.08.2014; Ogledov: 3058; Prenosov: 528
Celotno besedilo (3,44 MB) |
