1. Spolni stereotipi in seksualizacija otrok v modnih oglasih : magistrsko deloRebeka Krasnić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo reprezentacijo otrok v modnih oglasih na družbenem omrežju Instagram z vidika spolnih stereotipov in seksualizacije. V analizo je vključenih devet oglasnih fotografij treh podjetij, ki prodajajo otroška oblačila (Mia Belle Girls, Daisy Kids in Miral Kids Store). Uporabljen je družbenosemiotski pristop k večkodni analizi (Machin 2007; Kress 2009; Machin, Mayr 2012; Per Ledin, Machin 2018; Kress, van Leeuwen 2021), ki omogoča sistematično analizo vizualnih elementov. Za analizo je uporabljen 4-nivojski semiotski model: denotacija, konotacija, interakcija elementov, interpretacija kulturnega konteksta. Analiza je pokazala, da so deklice na vseh fotografijah upodobljene generično, kot tip otroške manekenke. Na denotativni ravni se ponavljajo podobe deklic, posnetih v srednjem planu, v oprijetih oblačilih, ki poudarjajo telesno obliko. Njihovi obrazi so naličeni in osvetljeni, pričeske urejene, značilne so drže telesa z eno nogo ali kolenom, nagnjenim rahlo naprej. Na konotativni ravni drže telesa, seksualizirana oblačila, barve (npr. rdeča), stopnja barvne nasičenosti (nasičene barve), naličen obraz, kretnje rok (npr. konice prstov v pramenih las) in (zapeljiv) pogled, usmerjen neposredno v gledalstvo, vzpostavljajo konotacije feminine lepote, zapeljivosti in seksualnosti. Interakcije telesne drže, kretenj, pogleda, barv, oblačil in modnih dodatkov ustvarjajo podobo adultificirane deklice, ki posnema podobe odraslih žensk. Interpretacija kulturnega konteksta kaže, da so deklice reprezentirane seksualizirano. Seksualizirana podoba deklice krepi stereotip privlačne, a dostopne ženskosti, ki obstaja predvsem v odnosu do t. i. moškega pogleda, obenem pa v otroško telo vpisuje normative femininega videza, s čimer se zabrisuje meja med otroškim in odraslim. Modna podjetja uporabljajo deklice za promocijo modnih izdelkov, s tem pa njihova telesa v najzgodnejši dobi izpostavljajo seksualni objektifikaciji, kar lahko vodi v normalizacijo seksualiziranih podob otrok. Reprezentacija spolno zaznamovanih otroških teles v (spletnih) modnih oglasih otroke izpostavlja seksualiziranim podobam, obenem pa vpliva na dojemanje spola v performativnih okvirih.
Ključne besede: družbeni mediji, Instagram, objektifikacija, adultifikacija, družbenosemiotski pristop k večkodni analizi
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (6,79 MB) |
2. Diskurzivna analiza parlamentarne razprave ob sprejemanju novele družinskega zakonika : magistrsko deloAna Ambrož, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate kritične diskurzivne analize 2. redne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri je bil obravnavan predlog Zakona o spremembah Družinskega zakonika, ki je stopil v veljavo 31. januarja 2023.
Temeljni namen magistrskega dela je prikazati diskurzivno konstrukcijo legitimacije oz. delegitimacije sprejetja novele Družinskega zakonika ter predstaviti razlike med pobudnicami in pobudniki ter nasprotnicami in nasprotniki novele z vidika vsebine diskurza in uporabljenih diskurzivnih strategij. Parlamentarna obravnava in sprejetje Zakona o spremembah Družinskega zakonika sta posledica odločb Ustavnega sodišča iz leta 2022, iz katerih izhaja, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Parlamentarni diskurz je bil ob sprejemanju novele Družinskega zakonika izrazito polariziran. V parlamenetarnih razpravah se je odražal širši družbeni konflikt med ohranjanjem tradicionalnih norm oz. vrednot ter prizadevanji za njihovo preoblikovanje v smeri večje enakosti in vključenosti marginaliziranih družbenih skupin. Diskurz pobudnic in pobudnikov novele Družinskega zakonika je bolj osredotočen na vsebino novele kot diskurz njenih nasprotnic in nasprotnikov. Slednji je vsebinsko heterogen in vključuje tudi vsebine, ki niso neposredno povezane s samo novelo. Pobudnice in pobudniki novele se osredotočajo na zakone in pravne akte ter strokovna mnenja, ki so neposredno povezana s sprejetjem novele Družinskega zakonika, medtem ko njene nasprotnice in nasprotniki vključujejo širši nabor tem, ki niso neposredno povezane z vsebino novele in pri tem računajo na podporo določenega dela volivk in volivcev. Nasprotnice in nasprotniki spremembe sprejetje novele delegitimirajo zlasti z reproduciranjem tradicionalnega koncepta družine in dehistorizirane konceptualizacije spola ter naturalizacijo prevladujoče hetero- in cisnormativne vizije družbe. Diskurz pobudnic in pobudnikov novele temelji na poudarjanju pomena pravne enakopravnosti ter družbene vključenosti vseh posameznic in posameznikov, ne glede na njihovo seksualno identiteto. Sprejetje novele utemeljujejo kot korak k pravičnejši družbi ter se sklicujejo na človekove pravice, enakost in solidarnost.
Ključne besede: parlamentarni diskurz, novela Družinskega zakonika, kritična diskurzivna analiza, (de)legitimacijske strategije, koncept družine, heteronormativnost
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (921,39 KB) |
3. Seksistični grafiti in njihova preoblikovanjaBranka Vičar, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek preučuje seksizem, kakor ga odražajo ter obenem vzdržujejo in reproducirajo grafiti na ulicah in zidovih slovenskih mest. Pojmovni okvir, v katerega umestim seksistične grafite, je koncept govora, ki rani Judith Butler. Seksistični grafiti, ki jih v zadnjem desetletju spremljamo na zidovih slovenskih ulic, so označevalec dobe neoliberalnega kapitalizma, za katero je značilno, kot za vse različice kapitalizma, da sistematično utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Seksizem v grafitih je praviloma odkrit in neposreden, osebe zvečine seksualno objektivizira, neredko spodbuja k seksualnemu nasilju. Sočasno s pojavljanjem seksističnih grafitov, ki se vzpostavljajo kot učinek institucionalnega patriarhata na mikroravni, lahko spremljamo tudi širjenje feminističnih grafitov, ki predstavljajo odziv na seksizem v grafitih, kakor tudi na družbenopolitične strukture, ki ulični seksizem omogočajo. Besedna preigravanja, ki preoblikujejo seksistične grafite, razkrivajo, da je tudi govor, ki rani, ranljiv, tj. odprt za delegitimacijo in nevtralizacijo.
Ključne besede: slovenščina, poststrukturalizem, razmerja moči, seksizem, feminizem, politični grafiti
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 14
 Povezava na celotno besedilo |
4. Peticija kot besedilna vrsta in njena politična umeščenostBranka Vičar, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Peticija je v prispevku opredeljena po Martinovem sistemsko-funkcijskem modelu besedilne vrste kot vrsta pozivne ekspozicije. Od drugih vrst pozivne ekspozicije se razlikuje po dveh vrstah naslovnika, z vidika besedilnovrstne strukturiranosti pa po strukturnih enotah poziv k javnemu strinjanju s tezo in podpora podpisnikov in podpisnic. V okviru neoliberalnega sistema, ki ga reprezentirajo vladne in mednarodne institucije kot primarni naslovniki, se peticija depolitizira, njen učinek pa se usmerja vpomiritev in posledično deaktivizacijo podpisnikov in podpisnic.
Ključne besede: besedilne vrste, besediloslovje, pozivna ekspozicija, sistemsko-funkcijska slovnica, ideologija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 9
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Jožica Čeh Steger: Ekokritika in literarne upodobitve narave : Maribor: Založba Litera, 2015. 349 str.Branka Vičar, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, ekokritika, reprezentacija narave, ekosistemske raziskave, slovenska proza, 19. st.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1460; Prenosov: 192
Celotno besedilo (350,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in v Shelleyjevem Zagovoru naravne prehraneBranka Vičar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Ključne besede: moralni status živali, odnos človek-žival, Plutarh, Shelley
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1272; Prenosov: 376
Celotno besedilo (171,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
