1. Seksistični grafiti in njihova preoblikovanjaBranka Vičar, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek preučuje seksizem, kakor ga odražajo ter obenem vzdržujejo in reproducirajo grafiti na ulicah in zidovih slovenskih mest. Pojmovni okvir, v katerega umestim seksistične grafite, je koncept govora, ki rani Judith Butler. Seksistični grafiti, ki jih v zadnjem desetletju spremljamo na zidovih slovenskih ulic, so označevalec dobe neoliberalnega kapitalizma, za katero je značilno, kot za vse različice kapitalizma, da sistematično utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Seksizem v grafitih je praviloma odkrit in neposreden, osebe zvečine seksualno objektivizira, neredko spodbuja k seksualnemu nasilju. Sočasno s pojavljanjem seksističnih grafitov, ki se vzpostavljajo kot učinek institucionalnega patriarhata na mikroravni, lahko spremljamo tudi širjenje feminističnih grafitov, ki predstavljajo odziv na seksizem v grafitih, kakor tudi na družbenopolitične strukture, ki ulični seksizem omogočajo. Besedna preigravanja, ki preoblikujejo seksistične grafite, razkrivajo, da je tudi govor, ki rani, ranljiv, tj. odprt za delegitimacijo in nevtralizacijo.
Ključne besede: slovenščina, poststrukturalizem, razmerja moči, seksizem, feminizem, politični grafiti
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
2. Peticija kot besedilna vrsta in njena politična umeščenostBranka Vičar, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Peticija je v prispevku opredeljena po Martinovem sistemsko-funkcijskem modelu besedilne vrste kot vrsta pozivne ekspozicije. Od drugih vrst pozivne ekspozicije se razlikuje po dveh vrstah naslovnika, z vidika besedilnovrstne strukturiranosti pa po strukturnih enotah poziv k javnemu strinjanju s tezo in podpora podpisnikov in podpisnic. V okviru neoliberalnega sistema, ki ga reprezentirajo vladne in mednarodne institucije kot primarni naslovniki, se peticija depolitizira, njen učinek pa se usmerja vpomiritev in posledično deaktivizacijo podpisnikov in podpisnic.
Ključne besede: besedilne vrste, besediloslovje, pozivna ekspozicija, sistemsko-funkcijska slovnica, ideologija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Jožica Čeh Steger: Ekokritika in literarne upodobitve narave : Maribor: Založba Litera, 2015. 349 str.Branka Vičar, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, ekokritika, reprezentacija narave, ekosistemske raziskave, slovenska proza, 19. st.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1460; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (350,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in v Shelleyjevem Zagovoru naravne prehraneBranka Vičar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Ključne besede: moralni status živali, odnos človek-žival, Plutarh, Shelley
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1272; Prenosov: 350
Celotno besedilo (171,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Šerfovi pridigiBranka Vičar, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku sta predstavljena avtorski komentar in citat v Šerfovih poznorazsvetljenskih pridižnih zbirkah Pad no zdig človeka (1832) in Predge na vse Nedele no Svetke (1835). V razvoju slovenskega pridigarstva sta prepoznana kot tradicionalna medbesedilna postopka s hipertrofijo v baročnih pridižnih besedilih. Sporočevalno-vplivanjska vloga avtorskih komentarjev se kaže v avtorjevem modalnem, vrednotenjskem in ekspresivnem razmerju do vsebine oz. do izrazne strani besedila, citat pa deluje predvsem kot argument znanega avtorja ali avtoritete. V prispevku so natančno opredeljena tudi sredstva za ubesedovanje vlog govornega dejanja in njegovega sotvarja.
Ključne besede: slovenščina, pridige, avtorski komentar, citati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1073; Prenosov: 89
Povezava na celotno besedilo |
