1. Načrt integritete kot odraz integritete organizacij v SlovenijiJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Ključne besede: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (404,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Povezanost integritete organizacije z načrtom integriteteJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 838; Prenosov: 57
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Država Slovenija in globalna ekonomska krizaBojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Ključne besede: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo |
4. Assessing the preventive anti-corruption efforts in SloveniaJasna Fedran, Bojan Dobovšek, Brane Ažman, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
Corruption is one of the greatest and most serious social problems our country faces today. Slovenia was found to be burdened with systemic or structural corruption; therefore, one of its priority efforts should be establishing a more effective national structure and taking the most appropriate systemic anti-corruption measures. According to the fact that the previous repressive reactions against corruption have proven ineffective, it is necessary to pursue the objective of its anti-corruption measures aimed at its prevention. One of the major measures is the integrity plan, representing a successful breakthrough in the area of prevention of corruption, as Slovenia is the first in the European Union to have implemented it. Consequently, a research on integrity plans was conducted.
The purpose of the article is to highlight or emphasize the meaning of the topical preventive measure in curbing corruption in Slovenia from the perspective of public sector institutions which are obliged to elaborate the integrity plan.
Design/Methods/Approach:
This contribution is based on methods specific to qualitative research, particularly comparative and descriptive ones. Further, the methods of analysis and examination of relevant domestic and foreign primary and secondary resources and legal acts are used. As a data collection technique, the authors take interviews with integrity plan planners and producers.
Findings:
With regard to the issue at hand, aversion or unwillingness of integrity plan producers to participate in our research was found, generally. However, the detailed results of the research not only show that the current concept of integrity plan should be partially upgraded, but they also reveal that only few leading employees participate in elaborating their integrity plan.
Originality/Value:
An issue arising from the paper reflects the exceptional endeavor to establish a stable prevention national policy.
Ključne besede: integrity, integrity plan, integrity plan producers, corruption, prevention of corruption, Commission for the Prevention of Corruption, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1008; Prenosov: 48
Celotno besedilo (346,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Naklonski glagoli v angleškem prevodu Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTanita Leskovšek, 2018, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava naklonske glagole v angleškem prevodu Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije. V prevodu zakona smo poiskali vse angleške modalne glagole (modal verbs), ki so: can, could, may, might, will, shall, would, should, must in naklonske izraze (angl. semi-modal verbs), ki so: dare, need, ought to, used to. V slovenščini se kot modalni glagoli uporabljajo naklonski glagoli: mora, sme, možno, lahko, bo … Delo se je osredotočilo na spoznavanje naklonskih glagolov in ugotavljanju deleža posameznega naklonskega glagola v deležu vseh naklonskih glagolov. Naklonski glagoli se pojavljajo v treh vrstah naklonskosti oz. modalnosti, te pa so: deontična, dinamična in epistemična. V delu je predstavljena primerjava angleškega in slovenskega prevoda in s tem vrsta naklonskosti, pa tudi katera vrsta prevladuje.Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena sama naklonskost, naklonski glagoli in naklonski izrazi ter vrste naklonskosti. V empiričnem delu pa je predstavljena analiza naklonskih glagolov v angleškem prevodu besedila Zakon o kazenskem postopku RS.
Ključne besede: angleščina, naklonski glagoli, naklonskost, prevodi, zakoni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 104
Celotno besedilo (962,89 KB) |
6. Vloga tolmača pri policijskih postopkih na postaji letališke policije Brnik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSabedin Vokshaj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili, kako se postaja letališke policije Brnik sooča s tujimi neznanimi jeziki pri reševanju kaznivih dejanj. Policija na letališču Brnik se spopada s kaznivimi dejanji ponarejenih listin in tihotapljenja pri prečkanju meje, kjer storilec ali osumljenec izvira iz tuje države in nima znanja slovenskega jezika ali drugega mednarodnega jezika, kot sta angleščina ali nemščina. Policisti so dolžni pridržati osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja ter pridržani osebi razložiti razloge pridržanja, kot tudi njegove pravice. Težave nastanejo, kadar policisti oz. preiskovalci opravijo zaslišanje ali razgovor in osebi ne morejo dati pojasnil ali od nje pridobiti informacij, ki jih potrebujejo za uspešno izvedbo postopka. Policija mora v takih primerih poiskati zunanjo pomoč, kot so tolmači. Tolmača pokličejo, kadar preiskovalci ugotovijo, kateri jezik je potrebno tolmačiti.
Tolmač, ki sodeluje s policijo, se mora pred samim začetkom opravljanja svojega dela pozanimati, za kakšen primer bo tolmačil in po zbranih informacijah lahko prične s svojim delom. Pri opravljanju svojega dela deluje kot obojestranski verbalni komunikacijski kanal med preiskovalcem in osumljencem. Tolmač mora osumljencu obrazložiti, zakaj je priprt in česa je osumljen, ter pojasniti njegove pravice, pri čemer mora tolmač zagotoviti, da je osumljenec popolnoma razumel, kar mu je razložil.
Tolmač, ki sodeluje s preiskovalcem pri določenem primeru, ne služi preiskovalcu le kot prevajalec, temveč tudi kot vir informacij, saj imajo tolmači lahko določene informacije o osumljencu (npr. kulturno ozadje), ki so lahko v korist preiskovalca. Tolmač je nevtralen udeleženec pri razgovoru ali zaslišanju in tolmači sporočila od preiskovalca in osumljenca. Cilj tolmača in preiskovalca je ugotovitev resnice in uspešna izvedba postopka.
Ključne besede: organizacije, policija, policijsko delo, policijski postopki, tujci, tolmači, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 2035; Prenosov: 180
Celotno besedilo (330,79 KB) |
7. Analiza besedišča angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloŠpela Velepec, 2015, diplomsko delo Opis: Po navadi menimo, da je za razumevanje nekega besedila dovolj, da obvladamo le področje iz katerega besedilo izhaja. Vendar temu zagotovo ni tako, kar še posebej občutimo pri obravnavanju strokovnih besedil. Poleg tekstualnega so pomebni tudi leksikalni vidiki obravnavanega besedila. V tej diplomski nalogi se bomo ukvarjali z z besedilom Kazensega zakonika Republike Slovenije ter z njegovim, javno dostopnim angleškim prevodom ter se tako osredotočili na značilnosti obeh besedišč. Pred začetkom same analize zakonika, smo najprej opisali nekatere tekstualne značilnosti besedil. Ker besedilo kazenskega zakonika spada med pravna besedila, smo opisali še lastnosti le-teh. Poleg tega pa je, za popolno razumevanje teksta, pomembno tudi razumevanje besedišča, ki naše besedilo sestavlja. S tem pa pridemo do glavnega dela diplomske naloge, analize besedišča: iz besedila Kazenskega zakonika smo izluščili petdeset najpogosteje uporabljenih samostalnikov, petdeset glagolov, trideset pridevnikov ter si pobližje pogledali kolokacije, ki se v besedilu pojavljajo. Pri tem smo si pomagali s programom Simple Concordance Program. Poiskali smo vse kombinacije izbranih besed z ostalimi samostalnik, pridevniki, glagoli ter predlogi in prislovi v primero, da so bili le-ti del določene fraze. Glede na frekvenco pojavitje izbranih besed, je bil pokrit zadosten dela Kazenskega zakonika in nam s tem omogočil ustrezno razumevanje zakona. Rezultat dela je nabor terminov, ki ga študent potrebuje za učenje in razumevanje kateregakoli pravnega teksta. Ker ustvarjeni seznam poleg angleških fraz vsebuje še njihove slovenske prevode, lahko služi kot pripomoček za branje ter prevajanje angleških prevodov kazenskih zakonikov tujih držav.
Ključne besede: besedilo, pravna besedila, angleški prevodi, besedišče, kazenski zakonik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1700; Prenosov: 179
Celotno besedilo (807,95 KB) |
8. Jezik v pravnih besedilih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Ločičnik, 2015, diplomsko delo Opis: Pisna besedila najdemo povsod v našem pravnem sistemu. Odvetniki in sodniki ustvarjajo takšna besedila skoraj na dnevni bazi in če se ne ukvarjajo z njihovo pripravo, pa se jih pogosto trudijo interpretirati in jih uporabiti. Pravo je tako zagotovo eden izmed najbolj pismenih izmed vseh poklicev. Pravna besedila so tako izredno pomembna za ostalo družbo. Zakoni, sodna mnenja, oporoke in pogodbe dobesedno urejajo velik del naših življenj. Ker se ta besedila močno razlikujejo od drugih (strokovnih) besedil, sem se odločil raziskati, katere so tiste lastnosti, ki delajo ta besedila tako posebna. Pravna besedila so veliko več kot samo strokovna besedila; lahko bi dejali, da so zaradi njihovega vpliva na življenje družbe in posameznika oblikovana in sestavljena z ogromno mero pozornosti in natančnosti, saj skoraj ni stvari, ki bi bila prepuščena samemu naključju. Posebnosti pravnih besedil se ne kažejo le v slovničnih lastnostih in njihovi suhoparnosti besedil, ampak tako v sami obliki, njihovem razumevanju in pojasnjevanju kot tudi njihovi preskriptivnosti in medsebojni odvisnosti, nadrejenosti in podrejenosti ter mnogih teorijah, ki jezik dopolnjujejo in nam ga pomagajo razumeti. Pravna besedila zatorej zahtevajo posebno previdnost pri njihovem pojasnjevanju kot samem ustvarjanju. Kljub vsej svoji unikatnosti pa za pravna besedila v samih osnovah in začetkih veljajo ista pravila ustvarjanja kot pri ostalih strokovnih besedilih. Pravni jezik mora biti kljub izoliranosti od drugih besedil še vedno v povezavi s strokovnimi besedili iz drugih strok, ker ga le-ta dopolnjujejo, oplajajo in mu omogočajo nadaljnji razvoj.
Ključne besede: pravo, slovenščina, strokovni jezik, pravni jezik, strokovna besedila, pravna besedila, slovnica, pravopis, jezikoslovje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 2105; Prenosov: 277
Celotno besedilo (271,95 KB) |
9. Deficiencies in the rule of law in Slovenia in the context of Central and Eastern EuropePetra Guasti, Bojan Dobovšek, Brane Ažman, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose:
The article seeks to fill the gap in the existing research by first analyzing the interplay between the rule of law and its compliance in the CEE region in the context of the EU accession process; and second, by identifying key reform measures taken against corruption and clientelism in the CEE accession process; and third, by outlining the factors that have played a crucial role in this process and now affect the quality of the rule of law in the CEE region, particularly in Slovenia.
Design/Methods/Approach:
The methods employed include an analysis of EU documents and qualitative interviews carried out in Slovenia.
Findings:
In Slovenia, as well as in other CEE countries, informal institutions play an important role in a number of policy areas, but the majority of respondents find healthcare and the judiciary most affected.
Practical Implications:
This article will probably be a valid source to those in search of more empirically based studies of informal intuitions in Slovenia, especially as regards corruption and networking. It will be of practical use to those in charge of corruption prevention and proper policy making.
Originality/Value:
This article presents one the most in-depth analyses of Slovenian informal policy. It is enriched by views of external researchers.
Ključne besede: neformalne institucije, pravna država, korupcija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1194; Prenosov: 89
Celotno besedilo (626,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Primerjava ureditve zakonodajnega organa ter zakonodajnega postopka v ustavah Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBor Rotar, 2015, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav.
Ključne besede: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 1965; Prenosov: 321
Celotno besedilo (481,62 KB) |
