Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1571; Prenosov: 196
Celotno besedilo (531,24 KB)