| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Rogatec – umetnostnozgodovinski spomeniki kot odsev lokalne zgodovine in ljudskega izročila
Borut Krog, 2021, magistrsko delo

Opis: Naselje Rogatec leži ob današnji meji s Hrvaško in je tekom svoje celotne zgodovine predstavljalo pomembno razvojno in umetniško težišče v Obsotelju. Različni dejavniki so skozi časovni kontekst delovali spodbujevalno, spet drugič zaviralno. Zgodovina kraja sega vse do Rimljanov, na prisotnost katerih kažejo arheološke najdbe. Svoj vrh v razvoju kraj doseže v srednjem veku, ko postane pomemben trg. Prvi pisni viri o kraju segajo vse do leta 1130, ko je omenjen pod imenom Purch de Rohacz. Kasneje, v obdobju baroka se njegov strmi vzpon samo še nadaljuje in posledično ima danes naziv »umetniške kolonije«. Josef Ferdinand Fromiller (1693–1760), Janez Valentin Metzinger (1699–1759), Jožef Hofer (1700–1764), Jožef Straub (1712–1756) in Anton Jožef Lerchinger (1720–1787) so imena umetnikov, katerih dela lahko občudujemo v tem majhnem kraju. Baročna zapuščina je obsežna in vidna na vsakem koraku. Skozi celotno zgodovino je domišljijo lokalnega prebivalstva burila tudi bližnja Donačka gora, ki je danes priljubljena izletniška točka številnih pohodnikov. Ponudbo kraja dopolnjuje tudi največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki s svojimi delavnicami obuja zgodovino. Vse to je gotovo vplivalo tudi na ljudsko izročilo, ki svoj vpliv kaže tudi na nekaterih ohranjenih spomenikih. S slednjimi je obsoteljski kraj bogat. Vedno bolj se zdi, da kljub spreminjanju v urbanizirano naselje Rogatec ni izgubil svojega konteksta. S silhueto specifične rogaške panorame in prizadevnostjo krajanov se kraj vedno bolj prebuja in bogati. Umetnostnozgodovinska zapuščina pa mu pri tem zgolj koristi.
Ključne besede: Rogatec, barok, ljudsko izročilo, Josef Ferdinand Fromiller, Janez Valentin Metzinger, Jožef Hofer, Jožef Straub, Anton Jožef Lerchinger
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

2.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, magistrsko delo

Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 950; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
ILUSTRACIJE V KNJIGAH ZALOŽBE OBZORJA
Borut Krog, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja obravnava razvoj slovenske knjižne ilustracije, razvoj in delo Založbe Obzorja in delo glavnih akterjev, ki so pripomogli k njenemu razvoju ter predstavitev izbranih ilustratorjev in njihovih ilustracij, ki so bile objavljene v knjižnih izdajah Založbe Obzorja. Ilustracija nas v knjigi spodbuja k sodelovanju in nam omogoča lastno dograjevanje vsebine, vživljanje v situacijo, vnaša dodatne podatke in nas na nek način prisili v udeleženost, ki nas kot bralce povezuje z avtorjem besedila in besedilom. Ilustracija nam onemogoča popolnoma racionalen, objektiven in distanciran odnos, kvečjemu nam dopusti, da pri prebiranju literature s svojo lastno domišljijo sodelujemo kot sooblikovalci. Založba Obzorja je svojevrsten fenomen, saj je kljub skromnim začetkom (ustanovljena 1950) iz majhne založbe zrasla v čvrsto in močno založbo in se povzpela med najbolj cenjene založniške hiše v Sloveniji. Knjigarne in papirnice po vsej Sloveniji so jo postavile na založniški zemljevid, na katerem se je uspešno obdržala vrsto let njenega obstoja, vse do stečaja leta 2003. S svojo založniško dejavnostjo je neposredno podpirala razvoj knjižne ilustracije in knjižne opreme nasploh. Založba je svoj višek dosegla za časa direktorja Jožeta Košarja (1908-1982) in Janeza Vidica (1923-1996) kot tehničnega urednika, ilustratorja in opremljevalca knjig. Med ilustratorji ki so s kakovostnimi ilustracijami prispevali k uspehu in ugledu založbe izpostavljam Iveta Šubica (1922-1989) in Milana Bizovičarja (1927-2006).
Ključne besede: slovenska knjižna ilustracija, Založba Obzorja, Maribor, Jože Košar, Janez Vidic, Ive Šubic, Milan Bizovičar
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 1954; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

Iskanje izvedeno v 2.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici