| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ARISTOTEL IN PARTICIPATIVNA DEMOKRACIJA
Marko Krulc, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Aristotel in participativna demokracija sem obelodanil Aristotelov koncept politične participacije in povezavo med etiko in politiko. Temelj diplomskega dela sestavlja analiza Aristotelove Politike in Nikomahove etike. Raziskano je bilo ozadje participativne demokracije in pomembnost krepostnosti pri političnem odločanju. Politika kot učenje dobrega in pravičnega je po Aristotelu logično nadaljevanje etike. Cilj politike je doseči dobro življenje, ki izpolnjuje telos. Aristotel razume politično participacijo kot sodelovanje v razpravi in udeležbo vseh (svobodnih) državljanov pri političnem odločanju. Veličastnost demokracije dosežemo le ob predpostavki kolektivnega sprejemanja odločitev v občo korist. Država je popolna, ko so vsi državljani svobodni, njihova dejanja krepostna in sprejete odločitve pravične. V diplomskem delu sem predstavil tudi Rousseaujev koncept in Webrovo kritiko neposredne demokracije, obrazložil Marxovo obliko diktature proletariata (pariško komuno) in predstavil Kardeljevo samoupravno demokracijo. Raziskava diplomskega dela je temeljila na deskriptivni in analitični metodi.
Ključne besede: Politika, participacija, demokracija, vrline, samoupravljanje.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3483; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (467,67 KB)

2.
Platon in Jaspers o prihodnosti človeka
Brina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Platonovo delo je poskus definicije pravičnega in nepravičnega. Da bi lažje definiral ta dva pojma, se Platon loti ustroja pravičnega mesta. Najprej se loti enostavnega modela državne ureditve, ki ga imenujemo »država svinj«. Zaradi preproste strukture mesta in preglednosti ga kasneje Sokrat označi kot zdravo mesto. Ker se Sokratovi sogovorniki ne strinjajo s preprostim karakterjem mesta, se le-ta loti strukturiranja Kalipolisa. Kalipolis je razkošno mesto, ki temelji na pravilni psihični in fizični vzgoji človeka. Utopijo Sokratovih domnev zaznamo šele takrat, ko sprevidimo bizarne predloge o kreaciji karakterjev. Platon namreč ne govori zgolj o nalogah, ki bi bile dodeljene posameznikom, pač pa tudi o vzgoji nadčloveka. Načrtno razmnoževanje in kreacija nadpovprečno dobrega človeka s pomočjo razplodnje, vzgoje in vadbe je namreč nemogoča in utopična. Nadaljuje s tako imenovanim trojnim valom, ki zavzema, »enakopravnost spolov, ki jo je treba izvesti z enako vzgojo za ženske in moške« (Platon, 1995, 422), skupnost žena in otrok ter predpostavko, da morajo filozofi postati vladarji oz. vladarji filozofi. Znanje, ki ga morajo posedovati filozofi — kralji mora zavzemati svet idej in absolutnega dobrega. Idejo o ustanovistvi Platonove države v moderni dobi lahko uvržemo z dejstvom, da je državna ureditev, predlagana v Državi, v popolnem nasprotju z človekovo naravo in naravnimi zakoni. Oba, Platon in Jaspers, sta želela ustvariti boljšo prihodnost za človeka, zato sta se oba lotila ustroja boljše državne ureditve, da bi lahko znotraj le-te omogočila svobodno in pravično bivanje za ljudi. Jaspers se v svoji knjigi o atomski bombi naslanja na zgodovinska dejstva in realistično zre v prihodnost človeka in politično ureditev sodobne dobe. Zaradi stvarnega pogleda na dogajanja med drugo svetovno vojno Jaspers kuje načrt o odpravi atomskih bomb, ter ustanovitvi institucij, ki se ukvarjajo zgolj z nadzorovanjem posameznih političnih področij. Predlaga neodvisnost medijev, zavoljo pristnih informacij in lažje kontrole nad dejavnostmi v državi. Realističnost Jaspersovih ugotovitev se kaže v moderni politični ureditvi, saj se načrtuje postopno razoroževanje in je bila ustanovljena Evropska unija, ki izvaja institucionalni nadzor nad svojimi članicami. Medtem, ko Jaspers predlaga razoroževanje držav, ga Platon podpira. Za Platona je namreč nujen boj za lastno ozemlje, za kar potrebujemo orožje.
Ključne besede: Ključne besede: Platon, Jaspers, država svinj, Kalipolis, filozofi kralji, nadzorovanje, enotnost, institucionalna ureditev držav, Evropska unija.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2418; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (275,35 KB)

3.
KAKO PREDŠOLSKI OTROK DOJEMA DOBRO OSEBO
Katja Anderlič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kako predšolski otrok dojema dobro osebo je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi in bolj natančni opredelitvi pojmov morala, etika, moralna dilema ter različnim vidikom morale, ki jih stroka pozna, saj nam to omogoča boljše razumevanje poglavitnih moralnih idej o dobrem. Dotaknemo se tudi moralnih teorij, ki jih omenja mnogo avtorjev, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj. Otrokov moralni razvoj je razvejan sistem, ki vpliva na njegove moralne odločitve in na podlagi teh odločitev lahko govorimo o vrednosti življenja, ki ga nekdo živi. Vrednost življenju pa poleg lastnih odločitev dajejo tudi odločitve soljudi. Na podlagi teh predšolski otrok ocenjuje in vrednoti osebo kot dobro ali slabo. Osnovna naloga diplomske naloge je predstaviti videnje in dojemanje dobrega kot osnovnega pojma ter dojemanje dobre osebe s strani predšolskega otroka, hkrati pa tudi osvetliti, kaj vpliva na otrokovo dojemanje dobrega in dobre osebe. V empiričnem delu se bolj podrobno posvetimo vrednotenju in ocenjevanju dobre osebe. S pomočjo ankete, ki jo z otroki izvajamo individualno in načrtno, skušamo ugotoviti, kako otrok sploh razume pojem dobrega, kaj pojem dobrega vse vključuje, kdo je zanj dober in kdo slab, ter kakšen je nabor razlogov za neko moralno dejanje, ki ga izvaja dobra oseba. Končna spoznanja govorijo o tem, da se predšolski otrok pri dojemanju dobrega opira predvsem na svoje lastne izkušnje in znanja, ki jih že ima, hkrati pa ne ignorira mnenja njemu pomembnih najbližjih ljudi – staršev, ki mu predstavljajo avtoriteto.
Ključne besede: Morala, dobro, dobra oseba, dobro življenje, moralne teorije, moralni razvoj, pomen dobrega, otrok, predšolski otrok, otrokov moralni razvoj, moralno dojemanje otroka.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2320; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (797,86 KB)

4.
UPORABA MANIPULACIJE V MEDIJIH
Aja Lovrec, 2014, magistrsko delo

Opis: Manipulacija v medijih postaja aktualna tema različnih sodobnih raziskav. V magistrski nalogi so predstavljeni različni načini uporabe in učinkov manipulacije v javnih občilih in množičnih medijih. Del njenega delovanja sta tudi senzacionalizem in spektakel, ki sta nadomestila novinarski vrlini objektivnost in resnicoljubnost. Naloga pa med drugim obravnava (manipulativno) vlogo oglaševanja in odnosov z javnostmi v sodobnem novinarstvu in situacije, ko medije obvladuje povečanje moči kapitala nad javnim dobrim. Trdimo, da so v nekaterih primerih mediji spremenili svojo vlogo iz obveščevalca v prodajalca. Temu v veliki meri pripomorejo tudi novinarji, ki pri svojem delu radi opuščajo profesionalne standarde in etične vrednote. Pomemben del naloge se ukvarja z možnimi načini ubranitve pred manipulacijo, kar je običajno spregledana tema. Omejevanje manipulacije je možno na sistemski ravni, pomembno pa je že njeno prepoznavanje. Tega se lahko lotimo s filozofskimi orodji in s tem, da vzpodbujamo bralce, gledalce in poslušalce novic in prispevkov h kritičnemu mišljenju in pretresu, hkrati pa vztrajamo pri tem, da ima javnost pravico biti obveščena o temah, ki jo zadevajo, in to na pravilen in ustrezen način.
Ključne besede: manipulacija, mediji, odnosi z javnostmi, PR, oglaševanje
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1932; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (844,36 KB)

5.
Aristotelov seksizem
Manja Omerzu, 2012, diplomsko delo

Opis: Aristotel je ženske velikokrat označil kot manjvredne ter podrejene moškim, ta vidik pa je še posebej izražen v njegovem delu Politika. V ospredju pa je predvsem sedem seksističnih trditev, ki jih je moč zaslediti na področju Aristotelove biologije: (1) ženska je nepopoln moški; (2) ženska predstavlja odklon od oblike; (3) najbolj idealen potomec je sin, podoben svojemu očetu; (4) ženska se anatomsko razlikuje od moškega; (5) moški so tisti, ki vladajo, ženske pa tiste, ki ubogajo; (6) vloga žensk v razmnoževanju je podrejena ter (7) ženske so sposobne resničnega mnenja, le moški pa védenja. Njegova stališča so naletela na močan odziv s strani kritikov, ki Aristotela označujejo kot enega največjih seksistov, na drugi strani pa številni avtorji navajajo, da (predvsem njegova biologija) ne temelji na seksističnih predsodkih. V diplomskem delu smo z metodo komparativne analize prikazali splošen pregled omenjene tematike, pri čemer smo v prvem delu obravnavali področje biologije, ta pogled pa smo v drugem delu dopolnili še z Aristotelovimi trditvami na področju politike in metafizike. Za Aristotela je ženska nežnejši, manj pogumen spol, ki se podreja moškemu. Ker so ženske sposobne le resničnega mnenja, je filozofija rezervirana izključno za moške. Manjvredna pa je tudi vloga žensk v razmnoževanju, saj prispevajo le materialni vzrok. Pokazali smo, da kljub njegovim izjemnim dognanjem ne le na področju biologije, temveč v celotni filozofiji, Aristotel žensko smatra kot neenakovredno in podrejeno moškemu.
Ključne besede: Aristotel, seksizem, ženske, razlike med spoloma, biologija, filozofija
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3473; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (792,07 KB)

6.
OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLIN
Maša Draksler, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Ključne besede: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2256; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
TEMATIKA ISTOSPOLNE USMERJENOSTI V OSNOVNOŠOLSKIH TISKANIH MEDIJIH NA RAZREDNI STOPNJI
Marko Ljubej, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu polemiziramo odsotnost istospolne tematike v osnovnošolskih tiskanih medijih. Tematiko predstavimo iz različnih zornih vidikov, in sicer filozofskega, sociološkega, psihološkega, pedagoškega in političnega vidika, da bi s tem čim bolj celovito utemeljili pomembnost obravnave istospolne tematike. Namen diplomske naloge je raziskati, kako močno je tematika o istospolni usmerjenosti zastopana v tiskanih medijih, ki se jih poslužujejo osnovne šole, to so revije, učbeniki in delovni zvezki. V raziskavi so uporabljeni vsi potrjeni učbeniki in njihovi pripadajoči delovni zvezki ter nekateri nepotrjeni učbeniki za spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda osnovne šole ter dve otroški reviji za osnovnošolce, pregledani za dva letnika nazaj. Namen je raziskan z deskriptivno metodo. Ugotovitve kažejo, da se v večini številk pregledanih revij za osnovnošolce na razredni stopnji tematika o istospolni usmerjenosti redko pojavlja. V večini izbranih pregledanih revijah za osnovnošolce na razredni stopnji se spolna usmerjenosti kot ena izmed različnosti med ljudmi ne pojavlja. Ugotavljamo, da se po večini pregledani reviji naslanjata na konzervativistično politiko, ko pride do teme o istospolni usmerjenosti. V učbenikih, kjer avtorji govorijo o družinah, se pojavljajo vse ostale oblike družine, razen družine z istospolnima partnerjema. V poglavju, kjer avtorji učbenikov razlagajo o različnostih med ljudmi, se istospolna usmerjenost kot ena izmed razlik med ljudmi redko pojavi. Ugotavljamo, da učbeniki sledijo konzervativistični politiki, ko pride do teme o istospolni usmerjenosti. V učbenikih, delovnih zvezkih in revijah se o homoseksualnosti kot eni od nevidnih identitet ne govori, kljub temu da se omenjajo druge nevidne identitete, na primer narodna pripadnost. V učbenikih in delovnih zvezkih prevladuje slikovni in fotografski material, ki prikazuje nuklearno družino.
Ključne besede: spolna usmerjenost, homoseksualnost, tiskani mediji, osnovna šola, razredna stopnja
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 1873; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Idejna podoba esejistike Marjana Rožanca z vidika Frommovega humanizma
Anita Laznik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Osnovni namen raziskovanja esejistike Marjana Rožanca je bil prikazati nov vidik branja in razlaganja v slovenski literarni vedi trdno zasidrane in uveljavljene pisateljske avtoritete. Ta je za svoje eseje jemala primere pri številnih filozofih, znanstvenikih, literatih in mislecih, ali pa zgolj iskala skupne poteze in odstopanja svojega razmišljanja z njihovimi gledišči. Naša pozornost pri oblikovanju doktorske disertacije je bila usmerjena v tisto smer, kjer je Rožanc povezal svojo religioznost in aktualno problematiko slovenskega naroda. Tako smo prikazali vsebinsko analizo Rožančeve esejistike z vidika paradoksalne eksistence in jo soočili s filozofijo Ericha Fromma, predvsem v okvirih dveh temeljnih življenjskih usmerjenosti – to sta usmerjenost k imeti in usmerjenost k biti. Do sedaj uveljavljen pogled na Rožančev personalizem in bogoiskateljsko držo smo dopolnili s konceptom hominizacije in nadgradili razumevanje Rožančeve paradoksalne eksistence z vpeljavo Rožančevega t. i. narodnega/nacionalnega subjekta. Rezultate raziskovanja strnemo v naslednje ugotovitve: (1) v Rožančevi esejistiki se subjekt razkriva kot paradoksalna eksistenca; (2) Rožančev esejistični diskurz opozarja, da je hominizacija v perspektivi krščanske etike odločilnega pomena za preoblikovanje slovenskega naroda. Filozofska osnova temu procesu je Frommova teorija; (3) esejistiko Marjana Rožanca zaznamuje intenzivno samoizpraševanje o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih slovenstva; (4) Rožančev kritičen pogled na demokracijo, ki ga opredeljuje pesimistična misel, na koncu življenja zapade v resignacijo. V doktorski disertaciji je obsežen del namenjen tudi predstavitvi različnih razlag postmodernističnega subjekta. Kompleksnost pričujoče tematike opozarja na pomen raziskovanja bivanjskih vprašanj, ki jih prenesemo v širši družbeni okvir. Tako se naše delo postavlja na začetek nadaljnjih raziskav, ki preučujejo zapleteno in zanimivo razmerje med literaturo in filozofijo.
Ključne besede: esejistika, personalizem, hominizacija, narodni/nacionalni subjekt, paradoksalna eksistenca, postmoderni subjekt, Marjan Rožanc, humanizem Ericha Fromma, usmerjenost k imeti, usmerjenost k biti, družbeni značaj, kulturna transformacija
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 2224; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
ALI JE STROGOST STARŠA IN VZGOJITELJA DOBRA ALI SLABA VRLINA?
Anja Urek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Ali je strogost starša in vzgojitelja dobra ali slaba vrlina smo nekaj besed namenili družini, skupni nalogi staršev in vzgojiteljev ter medsebojnim odnosom in komunikaciji. Vsi te dejavniki so za otroka v predšolskem obdobju zelo pomembni, saj se v tem obdobju in preko teh dejavnikov gradi otrokova osebnost. Dotaknili smo se naslova kako vzpodbujati otrokove dobre lastnosti in pomen nadzorovanja otrok v vzgoji. Na koncu smo nekaj besed namenili še vrlinam in se ustavili pri tistih, ki so v predšolskem obdobju bolj pomembne, pojavne in razumne za otroka. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, zato smo pri raziskovanju uporabili teoretične in empirične metode raziskovanja. V empiričnem delu smo se preko anketnega vprašalnika podrobneje dotaknili pojma strogosti. Preko vprašanj, ki smo jih zastavili staršem in vzgojiteljem, smo dobili odgovore, prišli do določenih ugotovitev in novih spoznanj. Ugotovili smo, da starši in vzgojitelji pri vzgoji otrok uporabljajo različne vzgojne pristope. Nekaj več vprašanj smo namenili strogosti in ugotovili, da je strogost v vzgoji še zmeraj prisotna. Končna spoznanja diplomske naloge so, da je strogost uvrščena med dobro vrlino, vendar s/v kombinacijami z drugimi vzgojnimi pristopi. Strogost je skozi preteklost, do današnjega času izgubila svojo moč in svoj vpliv ter spremenila svoj pomen.
Ključne besede: družina, vrtec, medsebojni odnosi in komunikacija, starši, vzgojitelji, vrline, vzgoja otrok, strogost, vzgojni pristopi.
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1437; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (993,09 KB)

10.
KRITIČNI POGLED NA FILOZOFIJO ZA OTROKE
Lucija Hercog, 2014, diplomsko delo

Opis: V navezavi na filozofijo edukacije (Egan) in oponente filozofije za otroke (Biesta, Vansieleghem, Kennedy) je razdelan kritični pogled na tradicionalne programe filozofije za otroke. V filozofiji za otroke je prepoznana instrumentalizacija filozofije za namene produkcije določene vrste človeške subjektivnosti. V programu smo prepoznali redukcijo filozofije na znanstveno metodo in na uporabno vednost, kot tudi neoliberalne in evrocentrične tendence ter podali obsežno kritiko. Problematizirana je pretirana socializacijska vloga, ki jo filozofiji za otroke pripisujejo njeni zagovorniki, in prepoznane sorodnosti programa s sociotehničnim početjem tistega tipa, ki ga Popper označi kot utopični socialni inženiring in okarakterizira kot moralno spornega. Pokažemo na nezanemarljiv manko kritičnosti in na dogmatičnost nepreverjenih ali celo napačnih predpostavk, na katerih program temelji. Opravljena je analiza delovnih zvezkov, predpisanih v učnem načrtu za predmet Filozofija za otroke. V predmetu ter v tradicionalnih programih je kljub njihovi domnevni vrednotni nevtralnosti prepoznano delovanje v funkciji opresije. Kritičnemu premisleku sledi premislek o namenu vzgoje, izobraževanja in filozofije, pri čemer se navezujemo na starogrško filozofijo, kritično teorijo in kritično pedagogiko, obenem pa podamo idejno zasnovo o možnih oziroma potrebnih spremembah programa. Posebna pozornost je namenjena alternativni obliki kritično-pedagoške filozofije za otroke.
Ključne besede: Filozofija za otroke, kritika, instrumentalizacija, opresija, neoliberalizem, socializacija, državljanska vzgoja.
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1909; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (681,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici