| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
VPRAŠANJE SVOBODE IN DETERMINIZMA PRI STOIKIH
Tanja Valente, 2009, diplomsko delo

Opis: V seminarski nalogi smo razpravljali o stoiškem pojmovanju svobode in determinizma iz stališča dveh avtorjev. Gouldova kritika, znotraj njegovega dela Stoiško pojmovanje usode, se usmeri na stoike ter njihov neuspeh v poskušanju definiranja človeka kot svobodnega znotraj determinističnega sveta. Stoiki so bili veliki privrženci ideje determinizma, po kateri je dogodek determiniran, kadar obstajajo predhodni pogoji tako, da je njihov nastop zadostni pogoj za nastop tega dogodka. Problem pa nastopi, ko stoiki želijo vzporedno s to idejo ohraniti status posameznika kot odgovornega za svoja dejanja in posledično kot svobodnega. Gould le to ostro zavrača in dokazuje, da jim kaj takšnega nikakor ni uspelo. Avtorica Botros pa v svojem delu Svoboda, vzročnost, fatalizem in zgodnja stoiška filozofija, Gouldovo kritiko le še nadgradi in trdi, da se stoikom ta problem, ki nastane z združevanjem ideje determinizma in svobodne volje sploh ni pripetil, saj se s tem niso ukvarjali. Stoike so mnogi obravnavali kot mehke deterministe, ki so zagovarjali idejo determinizma in obenem trdili, da ljudje imamo svobodno voljo, Botrosova pa temu ostro nasprotuje in zagovarja, da stoiki v tradicionalnem smislu nikakor niso bili mehki deterministi. To se kaže v njihovem ne hotenju po analiziranju svobode v terminih 'moč ravnati drugače', kar je posledično tudi pomenilo, da se jim konflikt med svobodo in determinizmom ni mogel pripetiti.
Ključne besede: Svoboda, determinizem, stoiki, usoda, vzročnost.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 460; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (299,48 KB)

2.
Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih
Amadeja Janžič, 2019, magistrsko delo

Opis: Moralne vrednote so predvsem vrednote, ki temeljijo na odgovornosti in dolžnosti. Tako smo se v magistrskem delu z naslovom Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih lotili teoretičnega in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu smo se osredotočali predvsem na vrednote, moralo in moralni razvoj pri otrocih. Predstavili smo dejavnike, kot so družina, vrstniki, šola in družba, saj le-ti najpomembneje vplivajo na razvoj vrednot in morale. Dotaknili smo se različnih teorij moralnega razvoja in razvoja vrednot. Podrobno smo raziskali tudi moralne vrednote, kot so prijateljstvo, solidarnost, pravičnost in sočutje. V empiričnem delu smo se osredotočili na štiri moralne vrednote, in sicer na prijateljstvo, pravičnost, sočutje ter solidarnost. Pri otrocih, ki obiskujejo 4. in 5. razrede osnovnih šol, smo raziskovali razumevanje moralnih vrednot in pojma moralnosti, če v vsakdanjih situacijah ravnajo moralno ali nemoralno ter kdo ima največji vpliv na njihove moralne vrednote. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da iz izkušenj, ki so jih do sedaj pridobili, otroci razumejo nekatere moralne vrednote. Iz opisanih situacijah, ki so iz vsakdanjega življenja otrok, smo prepoznali, da otroci prej ravnajo moralno kot pa nemoralno. Ugotovili smo, da imata po njihovem mnenju največji vpliv na oblikovanje osebnih vrednot družina in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, morala, moralne vrednote, prijateljstvo, sočutje, pravičnost, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 616; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Posmrtno življenje v filozofski perspektivi
Doris Kutnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Smrt in posmrtno življenje sta vedno aktualna fenomena, posebej v filozofiji. V magistrski nalogi smo raziskali zgodovino pojmovanja posmrtnega življenja v dveh znamenitih knjigah mrtvih. Zanimalo nas je egipčansko pojmovanje smrti in umiranja, zato smo proučili ritual pokopavanja mrtvih in vse obrede, ki spadajo zraven. Zanimala nas je tudi Tibetanska knjiga mrtvih in pojmovanje smrti in posmrtnega življenja v njej. Proučili smo mnenja filozofov iz antike ter srednjega in novega veka. V tretjem poglavju magistrske naloge smo obravnavali filozofske probleme smrti, pri čemer smo ugotovili, da definicija smrti ni dovolj pojasnjena. Zanimalo nas je, kaj pomeni pojem smrti za človeka in kako se sooča z lastno smrtnostjo, ali je strah pred smrtjo racionalen in ali ima smrt sploh smisel. V četrtem poglavju smo obravnavali dušo kot pogoj za posmrtno življenje. Če namreč posmrtno življenje obstaja, potem pomeni, da mora obstajati nekaj takšnega, kot je duša. V tem poglavju smo raziskali Platonovo in Aristotelovo teorijo ter problem duše in telesa pri Descartesu. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo predstavili dva ključna in najbolj znana navidezna dokaza posmrtnega življenja, in sicer NDE ali obsmrtne izkušnje in reinkarnacijo ali vnovično rojstvo. Pri raziskovanju posmrtnega življenja s filozofske perspektive smo spoznali, da je bila tema aktualna tako v preteklosti kot sedanjosti in da o njej lahko povemo veliko, obenem pa nič, kar bi lahko z gotovostjo znanstveno dokazali ali ovrgli. Lahko le predpostavljamo in sklepamo na podlagi mnenj različnih mislecev, se z njimi strinjamo ali ne, ali pa si ustvarimo lastno mnenje in v tem prepričanju živimo.
Ključne besede: smrt, posmrtno življenje, duša, obsmrtna izkušnja, reinkarnacija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 878; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
DISKRIMINACIJA OTROK PRISELJENCEV V RAZREDU
Maša Drevenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pojav diskriminacije otrok priseljencev v razredu. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi, s katerimi se lahko otroci priseljencev srečajo znotraj šolskega območja in tudi v širši socialni skupnosti. Temelj raziskovalnega interesa je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga. Zakaj so ljudje obravnavani slabše od drugih? Ali le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje …) ali kakšnega drugega razloga. Opredelili bomo pojem diskriminacija, zanimali so nas vzroki zanjo in kakšne vrste le te poznamo. Zanimalo nas je, kdo so pravzaprav priseljenci in kakšna je politika priseljevanja v Sloveniji. Skozi literaturo smo preučili, kako poteka vključevanje priseljencev v vzgojno izobraževalni sistem. Na katerih področjih vzgoje in izobraževanja se najpogosteje pojavlja diskriminacija, kdo je največkrat podvržen diskriminaciji, kako se ta zaznava in ali se ozavešča in preprečuje. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, katera vrsta diskriminacije se pojavlja najpogosteje in kakšni so vzroki, pogostost pojavljanja, vloga spola, kakšno mnenje imajo učenci o priseljencih na splošno ter vzroki za pojav diskriminacije. Rezultate smo interpretirali na nivoju opisa in vzorčnega razlaganja, ki sloni na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi. Naša raziskava temelji na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo na različnih osnovnih šolah v mestu Maribor ter osnovnih šolah iz podeželja (okolica Maribora) in je usmerjena v opažanja tistih, ki delajo z otroki. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da se diskriminacija v razredih še vedno pojavlja, da so vzroki najpogosteje narodna pripadnost oziroma rasa. Pojavlja se predvsem pri ženskem spolu, torej deklicah. S starostjo učencev se povečuje tudi pogostost pojavljanja diskriminatornega vedenja, katerega lahko povezujemo s strahom, ki ga prav tako starejši učenci občutijo ob priseljencih. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo bistven vpliv na učence njihovi starši in skrbniki, mediji ter vrstniki. Diskriminatorno vedenje oz. stereotipe in predsodke učenci prevzamejo iz svojega vsakdanjega okolja.
Ključne besede: diskriminacija, otroci, priseljenci, vključevanje, integracija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1075; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (566,04 KB)

5.
Okoljska retorika in njeno stanje v slovenski javnosti
Danijel Davidović, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana okoljska retorika v slovenskih množičnih medijih. Retorika je lahko opredeljena kot veda in veščina učinkovite uporabe besed, ki obsega razumska, značajska in čustvena sredstva, s katerimi se na razumljiv, privlačen in etičen način posreduje sporočilo in spodbuja k izvajanju želenih dejanj. Pri tem je okoljska retorika lahko opredeljena kot posebno področje retorike, v sklopu katerega se obravnava učinkovito poročanje o okoljskih težavah in spodbuja k ukrepanju za njihovo odpravljanje. V delu je sprva podana opredelitev retorike tako, da je opisana grška retorična teorija, ki je osnova sodobne retorike. Poleg tega so dodana deljena mnenja nekaterih filozofov o retoriki ter njeno stanje in vloge v sodobnosti. Nato so opisane osnovne sestavine in sredstva retorike, kot jih opredeljuje Aristotel. Nadalje je opredeljena okoljska retorika kot področna retorika, ki se razvija v drugi polovici 20. stoletja. Pregledane so znanstvene in humanistične ugotovitve o retoriki oziroma okoljskem poročanju, iz katerih so izpeljana navodila učinkovitega poročanja in preglednica uporabnih retoričnih orodij. Na koncu so izbrani primeri slovenskih besedil z okoljsko tematiko analizirani in primerjani z oblikovanimi navodili in preglednico z namenom spoznavanja vključevanja osnovnih sredstev retorike v slovenski javnosti oziroma načina poročanja o okolju. Ugotovitve obsegajo pester nabor retoričnih orodij, ki so uporabna pri okoljski retoriki. Nekatera izmed orodij se v slovenski okoljski retoriki pojavljajo, vendar obstajajo možnosti za njihovo dodatno uporabo, s čimer se lahko prispeva k večji razumljivosti okoljskih težav in spodbuja k ukrepanju.
Ključne besede: retorika, okoljska retorika, sredstva retorike, okoljsko poročanje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (877,76 KB)

6.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1146; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

7.
Neoliberalizem v šolstvu
Boris Vezjak, 2014, strokovni članek

Ključne besede: neoliberalizem, visoko šolstvo, izobraževalni sistemi, filozofija
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1136; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (51,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma
Boris Vezjak, 2015, strokovni članek

Ključne besede: rasizem, ekstremizem, Hervardi, mediji, sodišče, sociologija
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1030; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov
Anja Šekoranja, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo. Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 1680; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih od 1. do 5. razreda osnovne šole
Tamara Šela, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na razlike med ljudmi. Cilj je bil raziskati zastopanost grafičnih in tekstovnih prezentacij različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole. Različnost med ljudmi se je v naši raziskavi nanašala na narodnostno, rasno, etnično in versko pripadnost, spolno usmerjenost in družine ter hendikepiranost. V empirični raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 39 učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbo, podatke pa smo zbrali z analizo dokumentov. Ugotovitve kažejo, da se grafične in tekstovne prezentacije narodnostne, rasne in etnične pripadnosti pojavljajo pogosteje kot prezentacije verske pripadnosti. V večini analiziranih učbenikov in delovnih zvezkov se pojavljajo grafične in tekstovne prezentacije nuklearne družine, medtem ko se prezentacije družin z istospolnima partnerjema ne pojavijo nikoli. Tudi ostali tipi družin se pojavljajo redkeje kot nuklearna družina. Prav tako se v večini učbenikov in delovnih zvezkov pojavi prezentacija heteroseksualnega para, medtem ko je homoseksualni zastopan le enkrat. Grafične in tekstovne prezentacije, ki se nanašajo na hendikepiranost oseb, se skoraj v vseh prezentacijah nanašajo na telesno prizadete osebe. V šolah skoraj ni več razreda, ki ne bi imel vsaj enega hendikepiranega otroka, otroka druge narodnosti, Roma ali otroka, ki je pripadnik druge verske skupnosti. Učbeniki in delovni zvezki se vedno znova posodabljajo, zato bi bil čas, da se verska pripadnost, tematika istospolnih skupnosti in duševno prizadetih oseb vključuje v učbenike in delovne zvezke pogosteje. Magistrsko delo prikazuje grafične in tekstovne prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe, zato bi lahko to delo pomembno vplivalo na nadaljnje snovanje učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole.
Ključne besede: različnost, narodnostna, rasna, etnična in verska pripadnost, družine, hendikepiranost
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1114; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici