| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučitev aspektov apiturizma in oblikovanje turističnih produktov – vodenih doživetij za prepoznane ciljne skupine turistov
Saša Kancler, 2020, diplomsko delo

Opis: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Ključne besede: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Analiza čebelarskega turizma in njegovo vključevanje v turistično ponudbo Bele krajine
Lidija Kočevar, 2020, diplomsko delo

Opis: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Ključne besede: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.
Boris Prevolšek, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Ključne besede: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Sport kao motiv za posjet Umaga
Karla Cvetković, 2020, diplomsko delo

Opis: Motivi za putovanje se razlikuju od ljudskih potreba do karakteristika pojedine destinacije. Rijetko je samo jedan razlog putovanja, iako jedan motiv može igrati dominantnu ulogu u putovanju ili je jedna motivacija presudna za odabir odredišta. Kada govorimo o destinaciji Umag smještenoj na jadranskoj obali Hrvatske možemo zaključiti da posjetiteljima nudi mnogo motiva za posjet: sunce i more, povijesna baština, kultura, gastronomija, sportske manifestacije i drugo. Naziva se i Gradom sporta i turizma, koji su u današnje vrijeme dvije međufunkcionalne pojave iz kojih proizlazi novi oblik turizma – sportski turizam. Ne postoji točna definicija ove vrste turizma no možemo razlikovati posjetitelje koji aktivno sudjeluju u sportskim aktivnostima i one koji dolaze gledati sportske događaje. Sportski turizam u današnje vrijeme sve je popularniji, a sport predstavlja jedan od vodećih izvora prihoda turističkih destinacija. Glede na ljestvicu motiva, u ovom diplomskom radu došli smo do podataka da se sport nalazi iza sunca i mora a ispred kulture. Prema istraživanjima doznali smo da je svjetski teniski turnir ATP Croatia glavni razlog za turističko putovanje u Umagu za vrijeme trajanja turnira.
Ključne besede: motiv, motivacija, destinacija, sport, sportski turizam
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
Vključevanje temačne dediščine v sodobno turistično ponudbo mestne občine maribor
Katja Raušl, 2020, diplomsko delo

Opis: Temačni turizem je oblika turizma, ki temelji na obiskovanju krajev, povezanih s smrtjo, nasiljem, trpljenjem ali nesrečami. Človeška fascinacija s smrtjo ni nič novega, saj jo spremljamo že od antičnih časov. Danes je veliko produktov zabaviščne industrije, na primer iger, filmov in serij, še vedno oblikovanih okrog tematike smrti kot nekakšne gonilne sile človeštva. V sodobnem temačnem turizmu govorimo o različnih motivih, zakaj se obiskovalci odločajo za takšne vrste potovanj, ki primarno izhajajo iz želje po srečanju s smrtjo, kar lahko razumemo na več načinov. V tem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se je temačni turizem po svetu razvijal skozi čas, kako razširjen in pomemben del turistične dejavnosti predstavlja v Sloveniji ter kako razširjen je na območju Mestne občine Maribor. Osredotočili smo se na temačne dogodke, ki so skozi stoletja bogate zgodovine v Mariboru pustili svoj pečat. Opisali smo zgodbe, ki so na te dogodke navezane, ter na podlagi ugotovljenega osnovali turistični produkt.
Ključne besede: temačni turizem, temačne zgodbe, vojna, smrt, čarovnice, pokopališča, nadnaravno, poboji, bitke, Maribor
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Žganjekuha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in njen potencial vključevanja v turistično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega.
Laura Lupše, 2019, diplomsko delo

Opis: Kuhanje žganja je bilo v preteklosti prisotno skoraj na vsaki slovenski kmetiji. Sčasoma se je omenjena aktivnost začela opuščati, danes pa se zaradi visokih stroškov in administracije le redke kmetije ukvarjajo z žganjekuho. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili dopolnilne dejavnosti na kmetiji, žganjekuho, celoten postopek pridobivanja žganja, destilacijske naprave in turistično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Obsotelja in Kozjanskega zadolženi za turizem, registriranimi ponudniki žganjekuhe in neregistriranimi proizvajalci žganjekuhe na območju Obsotelja in Kozjanskega. Skozi diplomsko delo smo predstavili možnosti za vključevanje žganjekuhe na omenjenem območju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje žganjekuhe v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki vključuje žganjekuho. Glavne ugotovitve so pokazale, da intervjuvanci prepoznajo potencial v vključevanju žganjekuhe v turistično ponudbo in da območje Obsotelja in Kozjanskega potrebuje integralni turistični produkt, ki bi bil povezan s prikazovanjem starih kmečkih opravil in znanj.
Ključne besede: turizem, Obsotelje in Kozjansko, turistični ponudniki, žganjekuha, vključevanje.
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 877; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Analiza destinacije »Laško – sotočje dobrega« in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov
Žiga Zdovc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Ključne besede: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 637; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (822,48 KB)

9.
Glamurozno kampiranje
Katja Murkovič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Glamping se je skozi čas razvijal in napredoval, tako kot vsi drugi trendi. Z velikim skokom od klasičnega kampiranja je sedaj, z modernimi nastanitvenimi možnostmi in edinstvenimi doživetji, postal večmilijonska industrija, ki se je razširila povsod po svetu. Nova vrsta glampistov je povzročila povpraševanje, ki vsebuje najkvalitetnejše storitve in ponuja vrhunsko doživetje v naravi. Glamping se tesno prepleta s trajnostnim poslovanjem zaradi tega, ker je umeščen v naravno okolje, v katerega minimalno posega in z njim sobiva. Predstavlja pomemben turistični produkt v Sloveniji, saj deluje v skladu z zeleno politiko, ki jo spodbuja Slovenska turistična organizacija. Zaradi naraščajočega trenda in zaradi potrebe po konkurenčni prednosti so Bioterme Mala Nedelja v svojo lastno ponudbo uvedle glamping z imenom Sončna dolina. Za uspešno poslovanje je pomembno, da se prepoznajo ciljni trgi in skupine, ki bodo predstavljale potencialne goste. Prav tako je pomembno, da se določi vse segmente marketinškega spleta, ki bodo pri poslovanju pripomogli k lažjim in dobrim odločitvam.
Ključne besede: glamurozno kampiranje, trajnostni turizem, zeleni turizem, Bioterme Mala Nedelja, marketinški splet.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 748; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Proučitev izzivov pri revitalizaciji hipodroma Brege
Amathea Leskovec, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo se nanaša na problematiko revitalizacije hipodroma Brege. Gre za proučitev izzivov, ki jih predstavlja revitalizacija hipodroma. Skozi celotno delo smo sledili ključnemu raziskovalnemu vprašanju, na podlagi katerega so zastavljena raziskovalna podvprašanja in hipoteze. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov: teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so turizem in športne prireditve, proučene značilnosti konjeniškega turizma in konjeniških prireditev ter predstavljeni primeri poslovanja podobnih hipodromov v Sloveniji skozi marketinški splet storitev. V praktičnem delu smo proučili konjeniški turizem na območju občine Krško in predstavili hipodrom Brege, opredelili ključne deležnike, ki sovplivajo na razvoj hipodroma Brege, ugotavljali, kakšni so pisni strateški načrti za nadaljnji razvoj, opredelili ključne ovire za razvoj in nadgradnjo prireditev na hipodromu Brege in predstavili potenciale razvoja hipodroma Brege v smeri poglobljene turistične ponudbe. Empirični del pa ugotavlja, kaj intervjuvanim ključnim deležnikom predstavlja hipodrom Brege in kakšni so njihovi načrti za njegov nadaljnji razvoj. Zajema tudi raziskavo tega, kaj prebivalcem občine Krško predstavlja hipodrom ter ali obstaja zanimanje za obnovo hipodroma Brege.
Ključne besede: turizem, konjeništvo, hipodrom, revitalizacija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 387; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici