| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTA
Boris Potočnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Ključne besede: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 1332; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Vpliv različnih načinov razkuževanja na regeneracijo brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.)
Boris Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Rastline razmnožujemo z mikropropagacijo, kadar želimo skrajšati čas razmnoževanja in vzgojiti veliko število rastlin na majhnem prostoru, neodvisno od letnega časa, ali kadar je klasično razmnoževanje dolgotrajno in težavno. Namen raziskave je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo uporabili različne postopke razkuževanja brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.). Najprej smo vse razkuževali 40 sekund v 70 % etanolu in nato določeno število brstov 15 minut v DICA, 10 minut v DICA ali 15 minut v natrijevem hipokloritu. Najboljši način sterilizacije brstov smo dosegli z 10 minutnim razkuževanjem DICA (45% sterinih brstov). V drugem delu pa je bil naš namen najti čim bolj optimalno gojišče za razmnoževanje. Uporabili smo štiri različna gojišča G1, G2, G3 in G4. Vsako gojišče se je razlikovalo po tem, ali je vsebovalo saharozo ali glukozo, MS (Murashige in Skoog, 1962) ali McCown woody plant medium (Lloyd in McCown 1980) in različne kombinacije rastnih regulatorjev BAP, IBA in NAA. Kot najboljše se je izkazalo gojišče G2 na bazi McCown woody plant medium, kjer smo po treh mesecih dosegli namnožitveni faktor 22,25.
Ključne besede: sliva, Prunus cerasifera Ehrh., mikropropagacija, razkuževanje
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 2853; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (478,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici