| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
GEOGRAFSKA VARIABILNOST LOBANJE HIŠNE MIŠI,MUS MUSCULUS,1758(RODENTIA,MAMMALIA)
Maja Ropič, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge sem opravila univariatno statistično analizo na devetih lobanjskih znakih pri hišnih miših, Mus musculus. Analiza je zajela 118 osebkov. Opisala in ovrednotila sem spolno in geografsko variabilnost lobanje. Preverila sem sekundarni spolni dimorfizem in ugotovila, da ni razlike med spoloma, zato sem v nadaljevanju oba spola obravnavala kot en vzorec. V drugem delu sem opravila multivariatno analizo na devetih lobanjskih znakih pri štirinajstih geografskih vzorcih hišnih miši, Mus musculus. Možnost največjega razlikovanja med skupinami vzorcev iz različnih geografskih območij sem testirala z diskriminantno analizo. Odnose med geografskimi vzorci sem predstavila tudi z dendrogramom. Splošna ugotovitev različnih multivariatnih metod izkazuje veliko prekrivanje morfometričnega prostora. Najjasneje izstopajo vzorci iz Istre, Sečoveljske soline in Krkavče.
Ključne besede: Ključne besede: hišne miši, Mus musculus, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 1989; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (982,95 KB)

3.
Morfometrična variabilnost lobanje rodov Nesokia in Bandicota
Luka Husu, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam morfometrično variabilnost lobanje glodavcev rodov Nesokia in Bandicota. V analizo sem vključil 91 osebkov petih vrst bandikot: Bunijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunnii), kratkorepa bandikota (Nesokia indica), mala bandikota (Bandicota bengalensis), velika bandikota (Bandicota indica) in Savilejeva bandikota (Bandicota savilei). S pomočjo geometrijske morfometrije sem analiziral razlike v obliki in velikosti lobanj, sekundarni spolni dimorfizem in variabilnost med vrstami. Na ventralni strani lobanje bandikot sem določil 20 oslonilnih točk, na katerih je temeljila nadaljnja analiza. Vrsti Nesokia indica in Nesokia bunnii sem izvzel iz analize sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) zaradi pomanjkljivih podatkov o spolu oziroma premajhnega vzorca. Pri ostalih treh vrstah SSD v velikosti ni bil izražen, torej sem spola obravnaval združeno. SSD v obliki je bil izražen samo pri vrsti Bandicota bengalensis. Pri medvrstni variabilnosti se vrste med seboj razlikujejo po velikosti in obliki. Izoblikovali sta se dve ekomorfološki funkcionalni skupini: manjše terestrične (N. indica, B.bengalensis in B. savilei) in večji semiakvatični vrsti (N. bunnii in B. indica). Pri semiakvatičnih vrstah je lobanja relativno ožja od povprečja, pri terestričnih vrstah pa relativno širša.
Ključne besede: Nesokia bunnii, Nesokia indica, Bandicota indica, Bandicota bengalensis, Bandicota savilei, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, lobanja
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 665; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
Elevational diversity of reptiles on two Dinaric mountains
Boris Kryštufek, Franc Janžekovič, Nataša Režek Donev, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Elevational pattern in reptilian species richness and species turnover was studied on two Dinaric mountains along the eastern Adriatic coast: northern Mt. Velebit and Mt. Biokovo. Both mountains had similar numbers of species (20 and 22, respectively) and showed a gradual decline in species richness with increasing elevation. Lizard species richness was less dependent on elevation than that of snakes. Pattern of species turnover among 200 m elevational intervals peaked at high elevations in Mt. Velebit and at mid-elevations in Mt. Biokovo. Two elevational zones (0-400 m and 1400-1600 m) contained 100% of a local species pool in Mt. Velebit and 91% in Mt. Biokovo. Effective conservation of reptilian species richness in the Dinaric Alps should thus focus on extreme altitudinal zones.
Ključne besede: zoology, reptiles, Dinaric mountains, Velebit, Biokovo, Mediterranean mountains, elevational gradient, species richnes, species turnover
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 986; Prenosov: 68
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Variabilnost lobanje dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi (Rodentia: Cricetidae): spolni dimorfizem, alometrija in filogenija
Tina Klenovšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, je paleoendemični glodavec Balkana in filogenetski relikt. Kljub majhnemu arealu se deli na tri evolucijske linije, ki so geografsko ločene z rekami in v alopatriji ţe pribliţno 1,3 oz. 0,3 milijona let. Naš namen je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje med spoloma, ontogenetskim razvojem in filogenetskimi skupinami. Zanimalo nas je ali je vzorec morfološke variabilnosti enak filogenetskemu ter ali imajo filogenetske skupine enaka ali različna vzorca spolnega dimorfizma in ontogenetske alometrije. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, s katerimi smo lahko velikost in obliko lobanje obravnavali ločeno. V raziskavo smo vključili 184 lobanj s celotnega območja poselitve, ki smo jih a priori razvrstili v tri filogenetske in pet starostnih skupin. Z analizo morfološke variabilnosti med spoloma nismo zaznali sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti ali obliki lobanje pri nobeni starosti ali filogenetski skupini. Iz tega sklepamo, da med osebki istega spola ni izrazite kompeticije za parjenje z nasprotnim spolom in da sta spola pod vplivom podobnih okoljskih selekcijskih pritiskov. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili tesno povezanost oblike in velikosti lobanje. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh starostih linearen. Oblika lobanje se med ontogenetskim razvojem pri vseh treh filogenetskih linijah spreminja enako hitro. Alometrija torej nima pomembnega vpliva na nastanek razlik v obliki lobanje med filogenetskimi skupinami, saj le-te nastanejo ţe v prenatalnem obdobju. Vzorec morfološke variabilnosti se je skladal s filogenetskim. Najbolj se je od ostalih dveh skupin razlikovala severozahodna skupina, ki je v alopatriji z ostalima skupinama ţe pribliţno 1,3 milijona let. Osebki iz te skupine so imeli najširši gobčni del lobanje in moţganski del lobanje, najdaljšo in na stran pomaknjeno nebno odprtino, navzven ukrivljen niz meljakov in največjo zatilnično odprtino. Ugotovili smo, da ima ventralna stran lobanje dinarske voluharice determinacijsko vrednost, saj omogoča zanesljivo klasifikacijo v filogenetske skupine. Ker med filogenetskimi skupinami v velikosti lobanje ni bilo razlik in ker je bila morfološka variabilnost lobanje kljub alopatriji majhna, sklepamo, da je lobanja dinarske voluharice pod vplivom stabilizirajoče selekcije, razlike v obliki pa so nastale kot posledica procesov nevtralne evolucije.
Ključne besede: lobanja, geometrijska morfometrija, filogenija, alometrija, spolni dimorfizem
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 2973; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Sesalci Slovenije
Boris Kryštufek, 1991, znanstvena monografija

Ključne besede: sesalci, Slovenija, sistematika, priročniki
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 685; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Insectivores and rodents of the Central Dinaric Karts of Yugoslavia
Boris Kryštufek, 1988, izvirni znanstveni članek

Opis: Twenty-nine species of insectivores and rodents are known to occur in Central Dalmatia, southwestern Bosnia and western Herzegovina: Erinaceus concolor, Sorex minutus, S. araneus, S. alpinus, Neomys fodiens, N. anomalus, Suncus etruscus, Crocidura suaveolens, C. leucodon, Talpa europaea, Clethrionomys glareolus, Dinaromys bogdanovi, Arvicola terrestris, Pitymys subterraneus, P. liechtensteini, Chionomys nivalis, Microtus arvalis, Nannospalax monticola, Apodemus mystacinus, A. flavicollis, A. sylvaticus, Rattus rattus, R. norvegicus, Mus domesticus, M. musculus, Glis glis, Elimys quercinus, Dryomys nitedula, and Muscardinus avellanarius. The distribution in the study area of each of these is discussed and mapped. Available ecological data are compiled and discussed. Zoogeographic relations are discussed. Special attention is paid to small mammal communities from karstic fields.
Ključne besede: sesalci, žužkojedi, glodalci, zoologija, Jugoslavija, Mammals, Rodents, Insectivores, zoology, Yugoslavia
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 536; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Forest dormouse Dryomys nitedula (Pallas, 1778) - Rodentia, Mammalia - in Yugoslavia
Boris Kryštufek, 1985, izvirni znanstveni članek

Opis: Areal drevesnega polha Dryomys nitedula se v Jugoslaviji sklada z glavnimi gorskimi masivi (Alpe, Dinaridi, Sarsko-Pindsko in Karpatsko-Balkansko gorovje), medtem ko živi v Makedoniji tudi v nižavju. Višinski razpon nahajališč je med 60 in 2000 m nadmorske višine. Na ozemlju Jugoslavije prepoznamo dve podvrsti: D. n. intermedius (Alpe, severni Dinaridi) in D. n. ravijojla (Makedonija). Razlikujeta se po višini lobanje z bulami. Večja je pri podvrsti ravijojla. Drevesni polhi iz Hercegovine, Črne gore in Kosova kažejo znake prehoda med obema podvrstama.
Ključne besede: sesalci, zoologija, polhi, Jugoslavija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 469; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Morphological evolution of the skull in closely related bandicoot rats
Boris Kryštufek, Franc Janžekovič, Rainer Hutterer, Tina Klenovšek, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: We addressed the effects of phylogeny, ecology, and allometry on shape variation in ventral cranium, mandible and maxillary tooth-row in all five extant bandicoot rats. These rats are classified into two genera (Bandicota and Nesokia) and occupy different ecological niches along fossorial to aquatic gradient. The analysed structures are controlled by different gene loci, have diverse developmental patterns and different functional roles what induced us to hypothesize that they respond differently to the interplay between phylogenetic constrains and selective pressures. This was indeed the case in our results. Ventral cranial shape contained an apparent phylogenetic signal at various levels of taxonomic hierarchy of bandicoot rats and therefore accurately replicated the taxonomic hierarchy within the group. Molar crowns, which are less rich in anatomical complexity than the ventral cranium, provided a taxonomic grouping that was less straightforward in comparison with the skull. The phylogenetic signal was diluted in the mandible, probably by adaptive trends for the ecological niche. Unsurprisingly, an ecological gradient from a fossorial to aquatic ecotype explained 19.1% of mandibular shape variation. The major differences between ecotypes were on mandibular landmarks associated with insertion of major muscles that move the mandible during chisel-tooth drilling in fossorial B. bengalensis and N. indica. Among the three structures, the mandible was also the most affected by allometry, with size accounting for 14.0% of shape variability. Nesokia and Bandicota are by far the youngest murine taxa still attributed to a generic level. Small genetic differences however sharply contrast with unique shape features, evident in craniodental structures of these rats. This is particularly relevant for the endangered N. bunnii which is only known from a small range and peripheral isolate in Iraq. Morphological uniqueness emphasizes its ‘value’ in conservation policies more accurately than genetic metrics, making it more “visible” in a bunch of pest rats.
Ključne besede: fossorial ecotype, mandible, molars, phenotypic plasticity, phylogenetic structuring
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 450; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (7,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
MORFOMETRIČNA ANALIZA MANDIBUL PRI RODU PODGAN, RATTUS (FISCHER, 1803)
Marko Grilanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela je bila morfometrična analiza variabilnosti leve čeljustnice pri treh vrstah podgan z različnih geografskih območij. Vir podatkov je predstavljalo 488 primerkov spodnjih čeljustnic, pridobljenih iz štirih muzejskih zbirk. Analiza je potekala na vrstah Rattus rattus (črna podgana), Rattus pyctoris (himalajska podgana) in Rattus tanezumi (orientalska podgana). Namen dela je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati geografsko variabilnost in sekundarni spolni dimorfizem znotraj vrste ter morfološko variabilnost med vrstami. Po določitvi 14 oslonilnih točk na čeljustnicah smo opravili uni- in multivariatne analize, pri čemer je analiza velikosti in oblike čeljustnic potekala ločeno. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen pri nobeni od vrst. Vrste so se med seboj razlikovale v velikosti in obliki čeljustnic. Največje čeljustnice so imeli osebki vrste R. rattus, najmanjše pa R. pyctoris. Med vrstama R. pyctoris in R. tanezumi ter R. pyctoris in R. rattus so bile odkrite signifikantne razlike v velikosti čeljustnic, medtem ko je bila razlika med vrstama R. rattus in R. tanezumi statistično naključna. Analiza geografske variabilnosti vrst je pokazala, da so bile znotraj vrst R. rattus in R. tanezumi razlike v velikosti in obliki čeljustnic signifikantne, medtem ko znotraj vrste R. pyctoris ni bilo geografske variabilnosti v velikosti in obliki. Velikost čeljustnic pri R. rattus v bližini in južneje od ekvatorja je bila manjša v primerjavi s čeljustnicami severnejših regij. Pri R. tanezumi so bile najdene razlike v velikosti čeljustnic osebkov iz otoških in celinskih regij, pri čemer so bile čeljustnice osebkov otoških regij večje od čeljustnic osebkov iz celinskih regij.
Ključne besede: Rattus rattus, Rattus pyctoris, Rattus tanezumi, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1045; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici