1. Kibernetsko-fizični sistemi edukacijske robotike : doktorska disertacijaMatej Veber, 2023, doktorska disertacija Opis: Digitalizacija industrijskih procesov se globalno implementira, vse bolj pa se tehnologije implementirajo tudi v vsakdanje življenje. Posameznik je vse bolj vključen v procese uporabe tehnologij na strokovnem in zasebnem področju. Konkurenca je neizprosna, zato mora biti posameznik prilagodljiv, kreativen, IKT pismen, komunikativen, samoiniciativen, skrbeti mora za okolje in uspešno sodelovati v timu, zaradi česar se mora vzporedno preoblikovati tudi izobraževalni sistem. Trenutno izobraževanje ne sledi možnostim in razvoju tehnologij.
Sprašujemo se, kako v tradicionalni učni proces vključiti tehnologije, kako učni proces prilagoditi tem tehnologijam, kako med izobraževalnim procesom s sodobnimi tehnologijami vplivamo na motivacijo slušateljev in doseganje višjih učnih ciljev. Disertacija vsebuje rezultate raziskave sodobnega učnega modela, ki obravnava problemsko in raziskovalno usmerjeno izobraževanje slušateljev z uporabo kibernetsko-fizičnih sistemov. Predlagan je referenčni model za izobraževanje v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI) na področju industrijske robotike v 21. stoletju, ki temelji na inovativnem kibernetsko-fizičnem didaktičnem modelu (KFMI).
Izvedli smo meritve proceduralnega časa reševanja problemov, izvedli in evalvirali vprašalnik, učni model podprli z meritvami EEG kognitivnih aktivnosti slušateljev in rezultate znanstveno evalvirali. Z uporabo tehnologije navidezne realnosti v izobraževalnem procesu lahko vplivamo na izboljšanje prostorskega in vizualnega spomina. Intenzivnejša grafična reprezentacija informacij vpliva na več centrov v možganih in s tem na oblikovanje več nevronskih povezav. S kratkotrajnim usposabljanjem v virtualnem svetu lahko učinkoviteje vplivamo na učenje proceduralnih znanj kot s klasičnimi metodami učenja. Iz proučenih virov lahko sklepamo, da novejši pristop k poučevanju robotike v tej obliki še ni na voljo. Možnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževalnem procesu in možnost razvoja usposabljanja na tem področju je potrebno raziskati in podati smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kibernetsko-fizični sistemi, VR tehnologije, izobraževalna robotika, razvoj sodobne metode izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (17,74 MB) |
2. New digital competence for science technology and engineering educationMetka Kordigel Aberšek, Boris Aberšek, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In the years 2019-2021 a significant step was made in terms of distance learning, which would have otherwise, in normal circumstances, taken several years. While the solutions applied were the best in the given situation, the question arises of what these solutions imply in terms of longterm, systematic changes. The presented research touches upon three key areas that characterize today’s schools: motivation, atmosphere, and competences of teachers and teacher-training students. The starting point of this research is the premise that the pre-crisis digital competences are simply not good enough for today’s situation, or for the near future. Research results show that such fast-tracked changes and the transition to distance education have led to a significant decrease in the motivation of both, teachers and students, that the general atmosphere has worsened, and that there is a significant decrease in competences to be perceived, especially with regard to social and communication competences. The research shows also that neither teachers nor students are sufficiently qualified to work in the society of the future, in society 5.0. What is needed are actual, real changes in the field of digital literacy and digital competences, also indicated in this research.
Ključne besede: digital literacy, digital competences, distance learning
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 97; Prenosov: 11
Celotno besedilo (473,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Science, human awareness and environmental attitudesBoris Aberšek, 2022, kratki znanstveni prispevek Opis: The environment is a system, a complex system, which we are unable to comprehend, let alone truly understand, with the help of simplified models that we, humans, are able to process. Our human understanding of the complexity of a grain of sand simply isn’t enough to construe and adapt the universe! This would require time and knowledge, which we do not have today, and which we will not have for a long time. So, everything is in interpretation. Let us start our stories with some basic truths. The main premise is, that man doesn't need an outside enemy, he's the greatest threat to himself. But he's not just a threat to himself, he's a threat also to everything around him. No living thing on earth destroys it more than it takes for its existence, except for human.
Ključne besede: complex systems, human awareness, environmental attitudes, energy production
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 13
Celotno besedilo (123,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razvoj in uvedba vajeniške oblike v srednje poklicno izobraževanje v Sloveniji : doktorska disertacijaMartin Pivk, 2023, doktorska disertacija Opis: V Sloveniji smo vajeništvo pred leti že imeli. Odpravili smo ga, ker ni bilo splošnega soglasja med sodelujočimi o njihovih vlogah, odgovornostih in izvajanju. Ponovna uvedba vajeništva se je začela v šolskem letu 2017/18. Za nekatere poklice poteka izobraževanje v šolski in vajeniški obliki po istem učnem programu. Zanimalo nas je, ali izobraževalna oblika vpliva na pridobivanje poklicnih spretnosti in kompetence ter na možnosti nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve.
V eni izmed šol smo v longitudinalni raziskavi primerjali dve skupini istega učnega programa. Prva skupina (N = 25) je bila v vajeniški obliki izobraževanja (vajenci), druga (N = 19) v šolski (dijaki). Ugotovili smo, da so se učenci z boljšim povprečnim uspehom v osnovni šoli vpisali v vajeniško obliko izobraževanja, vendar razlike niso bile statistično značilne, saj je bil vpliv skupine srednji. Dijaki so imeli v prvem letniku višje povprečne ocene kot vajenci, v drugem in tretjem letniku pa vajenci. V tretjem letu so bile razlike statistično značilne. Med povprečnimi ocenami zaključnega izpita ni bilo statistično značilnih razlik. Primerjalni skupini sta bili razmeroma majhni, vendar je skupina vajencev zajela 43,4 % vseh vpisanih v šolskem letu v Sloveniji. Pri izobraževanju v šoli so dijake obeh skupin poučevali isti učitelji, pri usposabljanju pri delodajalcu pa so imeli različne mentorje. Ugotavljamo, da različne izobraževalne oblike z istim učnim načrtom nimajo pomembnega vpliva na pridobljene poklicne spretnosti in kompetence.
Vajenci so menili, da vajeniška oblika omogoča več možnosti za zaposlitev, dijaki, da šolska oblika omogoča boljše možnosti za nadaljevanje šolanja. Delodajalci v vajeniški obliki so se bolj aktivno vključili v oblikovanje odprtega kurikula in proces izobraževanja.
Vajeništvo ni samo dodatna možna pot pridobivanja znanja za poklic: ponuja enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in hitrejši prehod iz šole v zaposlitev. Vajenci so več časa preživeli na delovnem mestu in imeli več delovnih izkušenj, kar so si delodajalci želeli in pričakovali. Vajeniška oblika zahteva več sodelovanja in dogovarjanja med sodelujočimi, zato je njeno izvajanje zahtevnejše. Obe obliki omogočata enake možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na osnovi analize in ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje obstoječe vajeniške oblike.
Ključne besede: poklicno izobraževanje in usposabljanje, srednješolsko izobraževanje, vajeništvo, učenje na delu, učenje v šoli
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 34
Celotno besedilo (8,93 MB) |
5. Sodobne perspektive družbe : umetna inteligenca na stičišču znanosti2022, zbornik Opis: Vprašanja, ki se dotikajo prihodnosti družbe, so v veliki meri povezana z razvojem umetne inteligence (UI). V publikaciji, ki je pred vami, je UI odprto področje znanstvenega raziskovanja, kjer se srečujejo družboslovne, naravoslovne in tehniške znanosti. Nagovarja trenutno najbolj aktualno temo, ki jo lahko prosto povzamemo kot prednosti in slabosti hitrega razvoja UI z vidika njenega vpliva na moralo, psihologijo in izobraževanje. Vsebuje štirinajst člankov, razdeljenih v dva vsebinska dela, pri čemer se prvi osredotoča na presek med UI, filozofijo in etiko, drugi pa na presek med UI, psihologijo in izobraževanjem. Posebej so poudarjene tiste dimenzije vsebin, ki se nahajajo v preseku omenjenih področij. Takšna interdisciplinarnost predstavlja dodano vrednost te publikacije, saj uporaba vsaki vedi lastne raziskovalne metodologije v člankih pripomore k njihovi svojstveni obogatitvi v smislu vpliva UI na moralo, transparentnost in uporabnost. Ukvarjanje z raziskovalnimi problemi na opisan način pa poskrbi za raznolike, pestre in domiselne prispevke, ki pri ponujanju rešitev pogosto prestopijo meje ustaljenega.
Ključne besede: umetna inteligenca, moralna odgovornost, transparentnost, izobraževanje, singularnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 78
Celotno besedilo (7,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvoj didaktičnega modela za neformalno in formalno izobraževanje, temelječega na sodobnih tehnologijah in mobilnih aplikacijahTine Pajk, 2022, doktorska disertacija Opis: Zavedati se moramo, da imamo samo eno naravno okolje, ki ga ne moremo brezmejno in brezobzirno izkoriščati. Zato potrebujemo trajnostne in okolju prijazne rešitve na vseh področjih, še posebej na področju pridelave hrane in varovanju okolja.
Ključni pomen pri tem je ozaveščanje in izobraževanje na področju pridelave hrane.
V doktorski disertaciji je bil razvit in preizkušen inovativni interdisciplinarni didaktični model predvsem za neformalno, lahko pa tudi formalno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu in na sodobnih tehnologijah ter mobilnih aplikacijah. Razviti didaktičen model in spletno okolje sta namenjena razvijanju novih kariernih in zaposlitvenih možnosti na trgu dela, predvsem na področju ekološkega kmetovanja. Pri tem smo dali poseben poudarek socialnemu podjetništvu, trajnostnemu razvoju in sonaravnim oblikam proizvodnje s poudarkom na ekologiji in varovanju okolja.
Razviti didaktični model na osnovi sodobnih in mobilnih tehnologij bo zagotovo vplival na doseganje višjih kompetenc učečih, kot bi uporaba tako imenovanih klasičnih metod poučevanja. S sodobnim pristopom poučevanja bomo v koraku s časom tudi na področju digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in s potrebami gospodarstva.
Ključne besede: didaktični model, socialno podjetništvo, ekokmetijstvo, neformalno izobraževanje, sistem za upravljanje učenja, Moodle
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 583; Prenosov: 85
Celotno besedilo (6,61 MB) |
7. Izzivi in priložnosti tehniškega izobraževanjaBoris Aberšek, 2021, zbornik Opis: Živimo v času, ko je tehnološki razvoj tako hiter, da mu le stežka sledimo. Robotizacija, avtomatizacija procesov in umetna inteligenca niso več virtualni pojmi, temveč jih srečujemo že v vsakdanjem življenju. Globalizacija in konkurenčnost v industriji brezkompromisno zahtevajo nove tehnološke rešitve, ob tem pa se pojavljajo tudi novi izzivi in priložnosti izobraževanju. Zato je v tem času toliko bolj pomembno, da raziskujemo drugačne pristope, ki bodo učence ne le naučili temeljnih znanj, ampak vzpodbujali ustvarjalno razmišljanje in krepili zmožnost reševanja problemov. Pričujoča monografija je nastala po burnem letu nepredstavljivih sprememb. Pandemija je močno posegla v ustaljene načine dela in dodatno pospešila spremembe, ki so se nakazovale s tehnološkim razvojem. Poudarek v monografiji je zato prav na tehnološki pismenosti in vključevanju tehnologij v proces izobraževanja. Izsledki predstavljenih raziskav bodo odlično izhodišče vsem deležnikom tehniškega izobraževanja: raziskovalcem, učiteljem TIT, ki se spopadajo z izzivi tehniškega izobraževanja in študentom, bodočim učiteljem TIT, ki potrebujejo smernice za iskanje priložnosti tehniškega izobraževanja v prihodnje. Prispevki v publikaciji temeljijo na zaključnih del študentov Oddelka za tehniko Fakutlete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki izpostavljajo pomembne vidike tehniškega izobraževanja in ponujajo smernice za posodobitev učnega načrta.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, tehnološka pismenost, sodobne tehnologije, prostorska predstavljivost, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 545; Prenosov: 111
Celotno besedilo (10,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Razvoj kibernetskega modela poučevanja na interdisciplinarnih področjih v sekundarnem tehniškem strokovnem izobraževanjuKrištof Debeljak, 2020, doktorska disertacija Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje.
Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov.
Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 705; Prenosov: 63
Celotno besedilo (6,03 MB) |
9. Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanjaMaja Katarina Tomić, 2020, doktorska disertacija Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 919; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,63 MB) |
10. Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvojAleš Zver, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem.
Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 763; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,42 MB) |
