1. |
2. NARAVOSLOVNI PROJEKT: OD JAJCA DO KOKOŠIKatja Krivec, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Naravoslovni projekt: od jajca do kokoši je bil spoznavanje in raziskovanje razvoja kokoši v primerjavi z nekaterimi drugimi živalmi s pomočjo projektnega dela. Otroci v starosti od 4 do 5 let so spoznavali značilnosti živali na zanimiv in zabaven način s pomočjo izkustvenega učenja. Tako smo jih najlažje spodbujali k naklonjenemu, spoštljivemu in odgovornemu odnosu do vseh živih bitij.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri tem. V nadaljevanju smo opisali projektno in raziskovalno delo v vrtcu, ki bazirata na osnovi aktivnega učenja in raziskovanja ter neposrednih izkušnjah. Predstavljeno je tudi gojenje živali (piščančkov, polžev ahatnikov in vietnamskih paličnjakov) v vrtcu, ki poteka s pomočjo otrok.
Praktični del zajema osem različnih dejavnosti ter anketiranje otrok pred in po začetku dela. Projekt se je izvajal deset dni. Za vsak dan je napisana priprava s cilji, opisom ter vlogo vzgojitelja in otrok. Na koncu vsakodnevne priprave je podana še evalvacija izvedene dejavnosti z vsemi ugotovitvami.
Ključne besede: jajce, kokoš, vietnamski paličnjaki, naravoslovje, predšolski otrok, projektno delo, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 3702; Prenosov: 486
 Celotno besedilo (2,61 MB) |
3. Učni načrtBarbara Vilhar, Boris Sket, Dušan Devetak, Jana Ambrožič-Dolinšek, Andrej Šorgo, Andreja Špernjak, Bojana Mencinger Vračko, Leon Senčič, 2011, drugo učno gradivo Ključne besede: osnovne šole, učni programi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2525; Prenosov: 70
 Povezava na celotno besedilo |
4. Sand as a medium for transmission of vibratory signals of prey in antlions Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae)Dušan Devetak, Bojana Mencinger Vračko, Miha Devetak, Marko Marhl, Andreja Špernjak, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: European pit-building antlions (Euroleon nostras/ Geoffroy in Fourcroy/) detect their prey by sensing the vibrations that prey generate during locomotory activity. The behavioural reactions and some of the physical properties of substrate vibrations in sand are measured to observe signal transmission through the substrate. The frequency range of the signals of four arthropod species (Tenebrio molitor, Pyrrhocoris apterus, Formica sp. and Trachelipus rathkei) is 0.1-4.5 kHz and acceleration values are in the range ▫$400 {mu}m s^{-2} to 1.5 mm s^{-2}$▫. Substrate particle size and the frequency of prey signals both influence the propagation properties of vibratory signals. The damping coefficient at a frequency 300 Hz varies from 0.26 to 2.61 dB ▫$cm^{-1}$▫ and is inversely proportional to the size of the sand particle. The damping coefficient is positively correlated with the frequency of the pulses. Vibrations in finer sand are attenuated more strongly than in coarser sand and, consequently, an antlion detects its prey only at a short distance. The reaction distance is defined as the distance of the prey from the centre of the pit when the antlion begins tossing sand as a reaction to the presence of prey. The mean reaction distance is 3.3 cm in the finest sand (particle size ▫$le 0.23 mm$▫) and 12.3 cm in coarser sand (particle size 1-1.54 mm). The most convenient sands for prey detection are considered to be medium particle-sized sands.
Ključne besede: biology, zoology, receptors, chordotonal organs, vibrations, vibratory signals, transmission of vibrations, reception of vibrations, electrophysiology, substrate vibration, antlions, Myrmeleontidae, sand, substrate vibration, particle size
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2662; Prenosov: 110
Povezava na celotno besedilo |
5. Gozdna učna pot Pistrov gradMetka Prohart, 2010, diplomsko delo Opis: Otroci so vedno vedoželjni, le znati jih moramo motivirati. Že na začetku učne ure jih lahko motiviramo z zgodbo. Marija Montessori in tudi Anton Martin Slomšek, ki je živel in delal v Vuzenici in tukaj tudi napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, sta nam še vedno lahko za vzgled za vzorno pedagoško delo. Slomšek je bil izredno nadarjen vzgojitelj, mojster slovenske govorjene in pisane besede in gledal je zelo daleč naprej v prihodnost.
V diplomski nalogi sem pripravila učne aktivnosti za starost otrok od 6 do 14 let. Z otroci hodimo v naravo čim pogosteje. Temelj dobrega razumevanja pa je natančno opazovanje. Otroci pri svojem delu na Gozdni učni poti Pistrov grad pridobivajo znanje s pomočjo skiciranja rastlin in živali in pri tem uporabljajo naravoslovno fotografijo. Preskusijo se v igri. Otroci domače okolje spoznavajo kot naravni spomenik. Tudi sami raziskujejo naravoslovno kulturno zgodovinsko učno pot Pistrov grad in cenijo dela znamenitih Vuzeničanov. Spoznajo delo in življenje umetnika Oskarja von Pistorja in njegove družine.
Dejavnosti na Gozdni učni poti Pistrov grad načrtujemo in izvajajmo vsaj dvakrat na mesec. Izvajamo jih lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah. Otroke vodimo na Gozdno učno pot Pistrov grad tudi, kadar dežuje, sneži, je megleno ali sije sonce.
Osnovni namen takšnega dela je tudi, da otrokom omogočimo konkretno doživljanje in zaznavanje okolja v katerem živijo in prav tako doživljanje velikih umetniških del s katerimi se soočijo v domačem okolju in nadalje v umetnostni galeriji.
V diplomskem delu pripravim tudi izbor potencialnih učnih gesel za Gozdno učno pot Pistrov grad.
Spoznavanje narave domačega okolja podkrepimo z otroci še z obiski botaničnega parka in zoološkega vrta ter obiskom različnih strokovnjakov.
Ključne besede: narava, otroci, doživljanje in spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, Gozdna učna pot Pistrov Grad
Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 3563; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. |
