1. Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici JeseniceMojca Rabič, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice je ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo svoje možnosti za dodatno izobraževanje. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni zadostno motivirani za dodatna strokovna izobraževanja in kakšno je njihovo poznavanje sistema izobraževanja; kako izboljšati motivacijo in pokazati možnosti za razvoj kadrov, ki bi Splošni bolnišnici Jesenice pomagale povečati učinkovitost in uspešnost pri delu. Rezultati so pokazali, da polovica zaposlenih ne ve, kdo dodatna izobraževanja financira, za dodatna izobraževanja pa se odločajo predvsem zato, da bi izboljšali kakovost svojega dela. Zaposleni v treh četrtinah menijo, da jih nadrejeni dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja, četrtina pa si še vedno želi izboljšanja motivacije. Zaposleni imajo še vedno najraje frontalno obliko izobraževanja in ne praktične, ki bi najbolj vplivala na njihovo delo, večina pa se ne udeležuje izobraževanj v tujini.
Na podlagi strokovne literature smo odkrili nekatere možnosti za izboljšanje trenutnega sistema dodatnih strokovnih izobraževanj, precej pa bi k temu pripomogla tudi večja izmenjava strokovnih znanj s sodelavci iz tujine. Večina zaposlenih pa ima dovolj možnosti za uporabo pridobljenih znanj v praksi.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, Splošna bolnišnica Jesenice, strokovno izobraževanje, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (326,75 KB) |
2. Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regijeVioleta Bahat Kmetič, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije.
Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092).
Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1846; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. From virtual library over dictum and intel until refine : a story about ten-years of reform of medical education in Bosnia-HerzegovinaVladimir Šimunović, Hans-Günther Sonntag, Richard Marz, Maja Ostojić, Axel Horsch, Bojana Filej, Danica Železnik, Ana Marušić, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: The purpose of this paper is to recall how we, medical teachers in Bosnia-Herzegovina (BH), coped with the challenge of reform in higher education and to analyze what in our doing was fashion, which trends we have chosen to follow, and what were the real, substantial and tangible results of our work. Financial support for reform across the board came through the Trans-European Program for Co-operation in Higher Education in Central and Eastern Europe (Tempus), and, since 1997, the five schools of medicine in Bosnia and Herzegovina partnered with academic institutions from nine EU countries in seven granted Tempus projects. The results were tangible: a network of medical libraries was established; medical schools were assessed internally and externally; several important documents were drafted and agreed on; a core group of faculty from Bosnia and Herzegovina was trained in new teaching methods; and research was done and published. Not less important,there were also some less tangible, but perhaps even more important fruits of this cooperation. A sense of trust was established, which is essential for any future collaborative action. Representatives from all sides, previously divided by the war, had a chance to communicate with each other, dispelling some prejudices and regaining belief that it is possible to work together. This example of the schools of medicine of Bosnia and Herzegovina shows that higher education can be a favorable arena for reconciliation. Financial incentive can serve as a catalyst in the process and the presence of impartial partners (in our case, schools of medicine from the EU) proved beneficial for establishing and maintaining trust and good-will.The conclusion is that society rebuilding can be promoted indirectly,through formal education and professional engagement,not necessarily by pressing the “opposing” sides to talk about reconciliation and sign peace declarations.
Ključne besede: medical education, Tempus, ECTS, Quality assurance, curriculum reform, catalogue, knowledge and skills
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 2434; Prenosov: 106
Celotno besedilo (204,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Profesionalna načela v zdravstveni negiBojana Filej, 2001, strokovni članek Opis: Članek opisuje različna profesionalna načela v zdravstveni negi, ki so odvisnaod razvitosti stroke. Zdravstvena nega postaja vedno bolj zanimiva kot ekonomska kategorija, kot znanstvena disciplina, raziskovalna kategorija, kot element sistema kakovosti. V članku profesionalna načela osvetljujejo zdravstveno nego iz različnih zornih kotov.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2518; Prenosov: 197
 Povezava na celotno besedilo |
5. Organizacijsko spreminjanje v zdravstveni negi je odvisno od vsake posamezne glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodovBojana Filej, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Vsaka organizacija se mora čim hitreje odzivati na spremembe, ki jih povzroča okolje ali organizacija sama. Pri tem je pomemben vsak posameznikv organizaciji, prav tako tudi glavne medicinske sestre zdravstvenihin socialnovarstvenih zavodov, ki lahko s spremembo lastnega razmišljanja in hotenja pripomorejo k uspešnosti sprememb. Namen: Na osnovi Ovsenikovega sinusoidnega modela človeške akcijske refleksivnosti želimo ugotoviti, kako morajo glavne medicinske sestre razmišljati, da bi dosegle spremembe v zdravstveni negi. Metode: Raziskava ima značilnosti kvantitativne raziskave. V njej je sodelovalo 99 glavnih medicinskih sester slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in socialnovarstvenih zavodov. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik in uporabili Ovsenikov sinusoidni model kot osnovo za spremembo razmišljanja glavnih medicinskih sester za doseganje sprememb v zdravstveni negi. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v sistemumenedžmenta glavnih medicinskih sester v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih še veliko pomanjkljivosti - izobrazbena struktura, priprave na zasedbo delovnega mesta, kompetence glavnih medicinskih sester, izvajanje menedžmentskih funkcij. Za uspešno izvajanje organizacijskih sprememb je potrebno predvsem spremeniti razmišljanje glavnih medicinskih sester.
Ključne besede: glavna medicinska sestra, organizacijsko spreminjanje, zdravstveni zavod, socialnovarstveni zavod, sinusoidni model, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1761; Prenosov: 68
Povezava na celotno besedilo |
6. VRAČANJE K NARAVNIM METODAM ZDRAVLJENJA – URINOTERAPIJADagmar Gojčičová, 2013, magistrsko delo Opis: Izhodišče magistrske naloge je današnja starajoča se družba, v kateri so potrebe po zdravstvenih in socialnih storitvah velike. Razkorak med razpoložljivimi finančnimi sredstvi države v času ekonomske krize in potrebami po financiranju zdravstvene oskrbe prebivalstva se povečuje. Situacija, v kateri se je znašla današnja družba, bo verjetno vplivala na ljudi, ki se bodo zatekali po pomoč k cenejšim, naravnim oblikam ohranjanja zdravja in zdravljenja. Naravne metode zdravljenja bi lahko postale izziv za raziskovalce.
V teoretičnem delu smo predstavili problematiko staranja prebivalstva, opredelili smo zdravje in zakonodajo s področja zdravstvenega varstva. V poglavju - Naravne metode zdravljenja - smo predstavili zakon o zdravilstvu, vzroke, zakaj ljudje iščejo pomoč pri zdravilcih, opisali smo nekaj naravnih metod zdravljenja in izbrali eno izmed manj znanih metod ohranjanja zdravja in zdravljenja - urinoterapijo in jo podrobneje predstavili.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna stališča in izkušnje imajo zdravilci (terapevti, svetovalci, poznavalci) nekonvencionalnih metod zdravljenja z naravno metodo zdravljenja - urinoterapijo. Ugotovili smo, da večji del anketiranih nima lastnega mnenja, ker imajo premalo znanj, informacij in izkušenj o urinski terapiji. Iz rezultatov je razvidno, da tretjina vprašanih je naklonjena urinski terapiji.
Ključne besede: staranje prebivalstva, zdravje, naravne metode zdravljenja, urinoterapija
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 2383; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negiDanica Železnik, Magda Brložnik, Irena Buček Hajdarević, Mojca Dolinšek, Bojana Filej, Boženka Istenič, Petra Kersnič, Erna Kos-Grabnar, Ljiljana Leskovic, Gordana Njenjić, Stanka Popovič, Marija Veronika Verbič, 2008, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 5008; Prenosov: 266
Povezava na celotno besedilo |
8. Pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negiJanja Meško, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negi je teoretično. S pomočjo deskriptivne metode dela in študija različne literature smo predstavili pomen čustvene inteligentnosti, vodenja in predvsem povezavo obeh pojmov v zdravstveni negi. Dandanes je čustvena inteligentnost vedno bolj v ospredju ter vedno bolj središče zanimanja, saj so časi, v katerem so bila čustva označena kot nekaj, kar za posel ni pomembno, minili. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, vire smo črpali iz člankov, različnih zbornikov ter internetnih virov, nato smo vsebine kritično analizirali. Ker je zdravstvena nega strokovna disciplina, ki temelji na profesionalnem odnosu med pacientom in medicinsko sestro je čustvena komponenta še kako pomembna, vendar vselej premalo poudarjena in vselej podcenjena. Kot zdravstveni delavci moramo dati od sebe tisto, kar pacienti od nas upravičeno pričakujejo, biti prijazni in strpni do njih in do sebe, jih sprejeti takšne, kakršni so, za njih skrbeti, ter na njih blagodejno vplivati. Čustvena inteligentnost pa je pomembna tudi pri komuniciranju s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu ter z nadrejenimi oziroma podrejenimi.
Ključne besede: zdravstvena nega, vodenje, čustvena inteligentnost
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2806; Prenosov: 431
Celotno besedilo (438,56 KB) |
9. UGOTAVLJANJE ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA MEDICINSKIH SESTER V SPLOŠNI BOLNIŠNICISamo Sedmak, 2011, diplomsko delo Opis: Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih sta pomembna dejavnika v vsaki organizaciji. Je kot atmosfera delovnega okolja medicinskih sester, ki vključuje menedžerske ukrepe oziroma prakso, politiko in postopke, samo delo, podporo, zadostne vire, odnose, vrednote organizacije, družbeno okolje in pričakovanja. Raziskovanje organizacijske klime omogoča vodstvu vpogled v delovno okolje, v pogoje dela in zadovoljstvo zaposlenih.
Zavedati se moramo, da zadovoljstvo zaposlenih prinaša večjo uspešnost organizacije.
Namen diplomske naloge je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na organizacijsko klimo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in vpliv organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi.
Ugotoviti želimo zadovoljstvo medicinskih sester z delom v bolnišnici, pozitivne in negativne motivacijske faktorje za kakovostno opravljanje dela, vrednote zaposlenih in ukrepe za izboljšanje ugotovljenega stanja, ter prikazati kako pomemben dejavnik je raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih.
V empiričnem delu diplomskega dela smo za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja uporabili anketni vprašalnik. Rezultate smo statistično in grafično prikazali.
Raziskava je pokazala, da imajo klimatske dimenzije organizacijske klime in zadovoljstva pri delu različen vpliv na organizacijsko klimo v splošni bolnišnici, od pozitivnega pa do negativnega. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali predloge za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih, saj je zadovoljen zaposleni eden izmed ključnih dejavnikov uspeha posamezne delovne organizacije.
Ključne besede: Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, merjenje organizacijske klime …
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 4402; Prenosov: 733
Celotno besedilo (4,84 MB) |
10. Moč in avtoriteta vodje v zdravstveni negiSibila Medved, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili medicinsko sestro kot vodjo v zdravstveni negi. Namen diplomske naloge je bil preučiti, kako pomembna je moč in avtoriteta vodje za vodenje zaposlenih k skupnim ciljem v zdravstveni negi.
Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Preučevali smo literaturo domačih in tujih avtorjev ter internetne vire s področja managementa in zdravstvene nege v zvezi z omenjeno tematiko. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo dela.
Diplomsko delo predstavlja opredelitev petih vrst moči, ki so značilne za vodjo. Prav tako vsebuje naloga opredelitev pojma avtoriteta, ki jo ima vodja v organizaciji. Pri tem smo prišli do spoznanja, da je avtoriteta vodje odvisna od njegovega položaja, moči, ki jo poseduje in seveda od znanja s področja vodenja.
Osredotočili smo se na medicinsko sestro vodjo v zdravstveni negi ter skušali ugotoviti pomembnost moči in avtoritete vodje pri vodenju zaposlenih v zdravstveni negi. Spoznali smo, da ima medicinska sestra vodja v zdravstveni negi moč, ki ji je po eni strani dana že s samo pozicijo v organizaciji. Ta oblika moči je seveda odvisna od položaja, ki ga vodja zaseda v organizacijski hierarhiji ustanove. Ugotovili smo tudi, da je za uspešno vodenje pomemben sklop osebnostnih moči vodje, da se zaposleni z vodjo lažje identificirajo, ga spoštujejo in mu sledijo, kar pa ima za posledico, da zadovoljni opravljajo svoje delo in dosegajo zastavljene cilje. Prav tako pa je ključnega pomena za vodje, da se le ti izobražujejo na področju vodenja, saj bodo le tako kos zahtevam, ki so posledica nenehnih sprememb in smo jim priča tudi v zdravstveni negi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, vodja, avtoriteta, moč
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 3384; Prenosov: 574
Celotno besedilo (269,55 KB) |
