| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik
Bojana Brezovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne. V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Ključne besede: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici