Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen. Opisati občutke usposobljenosti rednih študentov I. stopenjskega dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Samoocena usposobljenosti diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika ima bistveni pomen pri zagotavljanju visokega standarda zdravstvene nege. Ta vpliva in jim je v pomoč pri ohranjanju in izboljševanju delovnih spretnosti ter pri identificiranju njihovih prednosti in slabosti. Raziskovalna metodologija. Za opis vzorca raziskava temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja oz. deskriptivnih statističnih metodah (povprečje, standardna deviacija, mediana, modus, min., max. …). Pri opredelitvi hipotez (statistično pomembnih razlik) smo v primeru možnosti uporabe parametričnih metod uporabili MANOVA analizo. Pridobljene podatke smo statistično analizirali s statističnim programom SPSS za Windows, verzija 13.0 ter Microsoft Office Excel 2007. Vrednosti p < 0,05 so veljale za statistično pomembne. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 študentov tretjega letnika dveh visokošolskih ustanov, ki izvajajo študijski program Zdravstvene nege I. stopnje. V raziskavo je bilo vključenih skupaj 83 diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Skupaj 37 iz dveh ljubljanskih klinik in 46 zaposlenih v dveh splošnih bolnišnicah. Rezultati. V posameznih ustanovah so se pokazale majhne razlike v stopnji samozavesti ter tudi v samooceni usposobljenosti. Večjo razliko smo opazili v eni od bolnišnic, kjer je bila izmerjena samozavest nekoliko nižja kot v drugih ustanovah. Prav tako je izmerjena samoocena usposobljenosti in povprečna izmerjena samozavesti nekoliko višja na eni od sodelujočih fakultet. Od vseh dejavnikov, za katere smo predpostavljali, da bi lahko vplivali na stopnjo samoocenjene usposobljenosti, je bila signifikanca dokazana samo pri vplivu samozavesti na lastni občutek usposobljenosti med študenti in zaposlenimi v zdravstveni negi. Sklep. Končni rezultat samoocene nam lahko pokaže prednosti in slabosti področja iz vsakodnevne prakse, kjer lahko svoje veščine in sposobnosti ankatiranci še izboljšajo. Prav tako je lahko smerokaz študentom zdravstvene nege, v katera področja bi bilo še potrebno usmeriti pozornost, da bi le-ti v klinično prakso vstopili kar se da pripravljeni in usposobljeni.
Ključne besede: Samoocenjevanje, usposobljenost, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, študent zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 3338; Prenosov: 336
Celotno besedilo (2,60 MB)