| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza davčne utaje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Kokol, 2025, diplomsko delo

Opis: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Ključne besede: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (716,19 KB)

2.
Progresivna globa za kršitve cestnoprometnih pravil : magistrsko delo
Tim Zemljič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Ključne besede: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko delo
Klara Hančič, 2024, magistrsko delo

Opis: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Ključne besede: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (821,38 KB)

4.
Vpliv zakonodaje na varnost cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Zgonec, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje številne aspekte sistemske spremembe zakonodaje na področju prometne varnosti cestnega prometa leta 2011. Poseben poudarek se nanaša na spremembe novele Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011), ki je kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu preimenovala v nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki je kot blanketna norma zapisana v 324. členu Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011). Na podlagi pregleda sodne prakse ugotavljam, da bi morala slovenska zakonodaja določati ustrezen normativni okvir za razločevanje med prekrški in kaznivimi dejanji s področja cestnoprometnega prava ter med kaznivima dejanjema povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki v zakonu niso jasno opredeljeni. Na podlagi analize statističnih podatkov lahko opredelimo še nekaj drugih pomembnih zaključkov. Kljub splošnem trendu upadanja števila mrtvih v cestnem prometu od leta 2011, ko smo sprejeli novo prometno zakonodajo, smo še daleč od zastavljene vizije nič, kot tudi od zastavljenih strateških ciljev v nacionalnih programih za obdobji 2013-2022 in 2023-2030 (Javna agencija RS za varnost prometa, 2023). Statistični podatki števila umrlih in hudo poškodovanih pa kažejo tudi na dva pomembna trenda (starejši od 64 let in vozniki e-skirojev), ki jih mora cestna zakonodaja nadaljnjo nagovoriti.
Ključne besede: cestni promet, cestnoprometna zakonodaja, prometna varnost, prometne nesreče, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Vpliv vodenja na absentizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Rok Stepišnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem absentizma in njegov vpliv na organizacije, podjetja ter posameznike. Poudarja, da je absentizem družbeni, ekonomski in pravni problem, ki se lahko pojavlja iz različnih razlogov, vključno z zdravstvenimi, ekonomskimi in kulturnimi vplivi. V diplomskem delu je podano, kako vodenje in menedžment organizacije močno vplivata na pojav absentizma ter kako se s tem problemom ukvarjajo delodajalci in organizacije. Osredotoča se tudi na javni sektor, kjer človeški kapital velja za ključni dejavnik uspeha. Izpostavljene so povezave med absentizmom, nagrajevanjem delovne uspešnosti v javni upravi ter sistemom plač. Analiziran je poklic policista in primerjane razlike v absentizmu z drugimi poklici ter plače policistov. V diplomskem delu je raziskan tudi vpliv vodenja na absentizem ter analiziran odnos vodij do odsotnih zaposlenih oziroma tistih, ki so pogosteje v bolniškem staležu. Naslovili smo problematiko subjektivnosti in neustreznih meril pri ocenjevanju delovne uspešnosti ter se dotaknili povezave med načinom vodenja in pogostostjo odsotnosti z dela. Metodološko je diplomsko delo deskriptivno, proučuje zakone in pravne akte ter se opira na dogmatično, aksiološko, jezikovno in teleološko metodo raziskovanja. S primeri in z analizami skuša raziskati vzroke in posledice absentizma ter v tej zvezi predlagati možne rešitve zlasti v javnem sektorju. Kot morebitno težavo pri pisanju diplomskega dela smo izpostavili razlikovanje organizacij in sektorjev, kar lahko vpliva na raziskave in analize.
Ključne besede: vodenje, vodja, policija, management, absentizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
General Features of Public Law - Slovenian Perspectives
Bojan Tičar, Maša Tičar, 2024, znanstvena monografija

Opis: This book is intended is to be used as an aid in understanding general features of public law from Slovenian perspective. The book has three parts. The first chapter deals with the state, its essential elements,and the various types of states, taking into consideration a range of different criteria. The second chapter introduces the basic constituent parts of the law and the forms of legal order in which these parts are vertically and horizontally incorporated. The terms are sometimes simplified in order to bring law and an understanding of it closer to readers who are not professional lawyers.The third chapter is devoted to defining basic terms of administrative and civil service law. Administrative law consists primarily of the legal norms which regulate the foundations of the organisation of the state and local communities. The last part of this chapter is devoted to civil servants and public salery system.
Ključne besede: state, public law, administrative law, civil servants, public salaries
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 346; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Bolko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo. Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče. III S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno. Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Ključne besede: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (750,06 KB)

8.
Delovanje policije kot državnega organa v času epidemije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anton Grešovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati. V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi. V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Ključne besede: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 853; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (689,66 KB)

9.
10.
Policijsko delo v skupnosti in uporaba diskrecije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Demis Inamo, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije. Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije. Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko. V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici