| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Bolko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo. Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče. III S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno. Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Ključne besede: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (750,06 KB)

2.
Delovanje policije kot državnega organa v času epidemije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anton Grešovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati. V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi. V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Ključne besede: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (689,66 KB)

3.
4.
Policijsko delo v skupnosti in uporaba diskrecije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Demis Inamo, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije. Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije. Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko. V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 205; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Navidezna zakonska zveza z namenom pridobitve slovenskega državljanstva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Koritnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez. Tujec s sklenitvijo zakonske zveze pridobi določene pravice, na podlagi katerih lahko v RS legalno prebiva, se zaposli, ali pa nadaljuje pot v Evropsko Unijo. Po sklenitvi zveze lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, sledi pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in končno, pridobitev slovenskega državljanstva. Družinski zakonik opredeljuje, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, z namenom skupnega življenja in zasnovanja družine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravi, da zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, za neveljavno pa se smatra v primeru, da ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja. Gre za problematiko opisane zlorabe, ki jo je težko dokazati, saj se bodoči zakonci lahko vnaprej pripravijo in dogovorijo, kako bodo odgovarjali na morebitnih zaslišanjih in dokazovali pristnost poroke v primeru suma zlorabe. V nalogi bom predstavila problematiko fiktivnih porok, kako in na kakšen način, v kolikšnem času in pod katerimi pogoji lahko državljan 3. države pridobi slovensko državljanstvo s sklenitvijo (navidezne) zakonske zveze, indice, ki kažejo na to, da je bila zakonska zveza sklenjena pod pretvezo, kazniva dejanja povezana z omenjeno problematiko, postopek ugotavljanja pristnosti zakonske zveze in možne izboljšave za prihodnost. Ne smemo pa pozabiti, da v demokratični družbi s preveliko intenziteto poseganja v zasebno življenje posameznikov in omejevanja svobode pri izbiri partnerja hitro trčimo v ustavno zavarovane pravice. Prav zaradi tega je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj toliko bolj občutljiva in zahtevna.
Ključne besede: diplomske naloge, navidezna zakonska zveza, državljani tretjih držav, državljanstvo, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 444; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (980,54 KB)

6.
Analysis of legal powers of municipal wardens they possess to ensure safety at the local level
Bojan Tičar, 2021, pregledni znanstveni članek

Opis: Purpose: This article is primarily intended for students and other professionals at the Faculty of Criminal Justice and Security of the University of Maribor to familiarise themselves with the Slovenian regulation in the field of criminal justice and security. The article presents safety powers of municipal wardens from the perspective of the applicable Slovenian law. Readers may learn how the Slovenian legal system works at the local level, what general legal acts provide a basis for municipal wardens’ actions and what are legal rules for their application. Methods: The article is a scientific review based on grammatical and dogmatic interpretation of applicable legal regulations and selected decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, and on an analytical method (de lege lata) of the review of the Slovenian legislation in the field in question. The legal methods used by the author also include a synthetic method of comparing the legislation from the underlying Municipal Warden Services Act (»Zakon o občinskem redarstvu« [ZORed], 2006) and its main amendments set out in the Act Amending the Municipal Warden Services Act (»Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu« [ZORed-A], 2017). Findings: The paper is a comprehensive review of measures that municipal wardens may use to ensure safety at the local level. The author lists the relevant scientific and professional literature and argues about polemic issues with other prominent Slovenian authors dealing with the field in question, i.e., legal powers of municipal wardens. He mainly refers to the works of authors, such as Meško, Žaberl, Dvojmoč, Lavtar, Kečanović, Gostič, Brezovnik, Grafenauer, and Flander. Limitations/Implications: Due to the limited length of the article the overview of the municipal wardens’ powers covers essential legal concepts. The author’s intention is to introduce to the Slovenian or foreign readers the complex notions from the Slovenian legal system, sometimes in a non-technical way since the readers will be both from the field of law and from the field of criminal justice and security. Practical Implications: The article has practical application for domestic and foreign experts wishing to gain knowledge of the Slovenian regulation relating to safety at the local level. Definitions are correct and up-to-date and contribute, therefore, to boosting the knowledge in this field. The article contains a further overview of terms to broaden the understanding of the legal categorical apparatus in local safety and security. Originality/Value: This is a review article and therefore its originality is limited since the author does not provide any new scientific information. Rather, he summarises, through a scientific legal analysis, what is already known. The original value of the article lies in the way the author puts the legal and repressive measures of municipal wardens in a readable and easy-to-understand context so that readers can remember them easily. The definitions of terms used in the article are useful and will be helpful to many readers in their future study or research.
Ključne besede: local safety and security, municipal and inter-municipal warden services, measures and powers of municipal wardens, right to security, Slovenian administrative law
Objavljeno v DKUM: 26.01.2022; Ogledov: 364; Prenosov: 22
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
De lege lata analiza sprejetih ukrepov v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2 : magistrsko delo
Aleksandra Djošan, 2022, magistrsko delo

Opis: S pojavom epidemije SARS-CoV-2 so bile države širom sveta primorane sprejemati različne politike oz. ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in družbi ponovno omogočile normalno življenje. Ukrepi, ki so bili sprva sprejeti, so bili večinoma zgolj napotki posamezniku za zaščito pred virusom: uporaba maske, razkužila in vzdrževanje primerne medosebne razdalje. S porastom števila okužb in hospitalizacij pa so se začela večja zapiranja držav in tudi uvedba policijske ure. Mednarodne organizacije so pri tem poudarile, da morajo države pri odrejanju ukrepov doseči ravnovesje med varovanjem zdravja in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic. Sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti ter ne smejo biti diskriminatorni. Namen magistrskega dela je bil preučiti ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotavljalo se je, ali so bili ukrepi ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 sorazmerni s takratnim stanjem v državi in ali so bili v celoti pripravljeni v skladu s pravili pravnega reda. Predstavljeni so pravni izzivi oz. elementi, ki jih mora izpolnjevati ukrep, in bistveni členi Zakona o nalezljivih boleznih. Večji del magistrskega dela predstavljajo ukrepi, sprejeti v prvem in drugem valu, osredotoča pa se predvsem na naslednje tri ukrepe: omejitev gibanja na občine, policijska ura in nošnja mask. V tem delu so predstavljene presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in mnenja sodnikov oz. pravnikov, podani pa so tudi ostali primeri sodne prakse v povezavi s kršitvijo ukrepov.
Ključne besede: epidemija, covid-19, ukrepi, omejitev gibanja, pravni red, neustavnost, družbena varnost, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (556,01 KB)

8.
Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov : magistrsko delo
Ana Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo. V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Ključne besede: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 467; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1006,55 KB)

9.
Case studies of independent audits of police financial operations by the Court of Audit of the Republic of Slovenia
Bojan Tičar, Jona Koren Fric, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: This paper presents an overview of audit-case studies of the Slovenian Court of Audit where the audit subjects were Police financial operations. In relation to other state authorities, the Court of Audit of the Republic of Slovenia is an autonomous and independent state authority that supervises the use of public funds. The Court of Audit supervises all bodies and authorities in Slovenia that are users of public funds, including the Police. Design/Methods/Approach: Research design of this paper is the set of three research methods used in collecting data and analysing findings. First method is descriptive analysis of legal regulations. Second research method is case-study analysis. Third research method is observational study based on direct interview. Synthesis is presented in the conclusions. Findings: The Court of Audit reviews the credibility of the response report of auditee after audit. If the Court of Audit assesses that the remedial actions were not satisfactory and that the user of public funds violated the obligation to ensure operational efficiency, the Court of Audit may issue a call for remedial action and serve such on the competent authority, which can take measures against the auditee. As the Police are a direct user of public funds, the Court of Audit has the power to carry out an audit of the operations of the Police based on the law. The Police as whole have never been the subject of a regularity or performance audit by the Court of Audit. Research Limitations / Implications: We have limited analysed in details only those cases where police units were subjects of audit performed by Slovenian Court of Audit. Originality/Value: The Police have been the subject of three audits in time from beginning of Court of Audit operations and today. These cases are presented in the quality analysis. Based on this quality analysis, authors have also addressed some questions directly to the Court of Audit of the Republic of Slovenia, i.e., in the form of a directed interview. The questions concerned external audits of Police operations by the Court of Audit and an assessment of the cooperation of the Court of Audit with the Police. Our research results are presented in the end of this article. In conclusion, the standpoints of the Court of Audit in fact support our previous findings presented in this paper.
Ključne besede: Slovenian Police, Slovenian Court of Audit, mandatory audits, regularity audits, performance audits, legal regulation of the Court of Audit
Objavljeno v DKUM: 11.06.2021; Ogledov: 560; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice : magistrsko delo
Patricija Bukovinski, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 659; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici