| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Understanding, trusting, and applying scientific insights to improve your health : a latent profile analysis approach
Nejc Plohl, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Various leading causes of death can be prevented or delayed through informed decision-making and lifestyle changes. Previous work has, to some extent, linked such health-promoting behavior (HPB) with variables capturing individuals’ understanding of science, trust in science, and capacity to apply evidence-based information in the health context. However, empirical research on the relationship between scientific knowledge, trust in science, health literacy, and HPB is scarce. Additionally, no study has investigated whether these characteristics interact to form homogeneous, high-risk subgroups of the population. The present online study (N = 705) revealed that trust in science and health literacy were positively related to a wide array of HPBs (e. g., healthy nutrition, physical activity, stress management), while scientific knowledge was only positively associated with COVID-19 vaccination intention. Furthermore, the results of latent profile analyses yielded four subgroups (i. e., low, moderate, and high levels of all three variables and a varied profile exhibiting very low trust in science, low health literacy, and moderate scientific knowledge). The identified subgroups differ significantly in HPB and variables determining profile membership (e. g., political conservatism). Hence, the present study offers some guidance on which groups may be targeted with public health campaigns and how they may be designed.
Ključne besede: scientific knowledge, trust in science, health literacy, health behaviour, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (614,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modernization, collectivism, and gender equality predict love experiences in 45 countries
Piotr Sorokowski, Marina Horvat, Tina Kavčič, Bojan Musil, Maja Zupančič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Recent cross-cultural and neuro-hormonal investigations have suggested that love is a near universal phenomenon that has a biological background. Therefore, the remaining important question is not whether love exists worldwide but which cultural, social, or environmental factors influence experiences and expressions of love. In the present study, we explored whether countries’ modernization indexes are related to love experiences measured by three subscales (passion, intimacy, commitment) of the Triangular Love Scale. Analyzing data from 9474 individuals from 45 countries, we tested for relationships with country-level predictors, namely, modernization proxies (i.e., Human Development Index, World Modernization Index, Gender Inequality Index), collectivism, and average annual temperatures. We found that mean levels of love (especially intimacy) were higher in countries with higher modernization proxies, collectivism, and average annual temperatures. In conclusion, our results grant some support to the hypothesis that modernization processes might influence love experiences.
Ključne besede: love, modernization, collectivism, gender equality, cross-cultural studies
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacija
Nejc Plohl, 2023, doktorska disertacija

Opis: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo. V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila. Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4). Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Ključne besede: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Objavljeno v DKUM: 10.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

6.
Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko delo
Natalija Kašman, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo, korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Ključne besede: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Socialna primerjava partnerskega odnosa na Instagramu v povezavi z zadovoljstvom v odnosu in predanostjo : magistrsko delo
Amadeja Jurič, 2023, magistrsko delo

Opis: Instagram predstavlja enega izmed najbolj priljubljenih spletnih socialnih omrežij, ki temeljijo na slikovnem gradivu. Študije na tem področju so se najprej pričele ukvarjati z raziskovanjem uporabe Instagrama in njegovih učinkov na posameznikovo blagostanje, šele v zadnjih nekaj letih pa so avtorji pričeli raziskovati učinke Instagrama tudi v povezavi s partnerskimi odnosi. Ker je kreiranje vsebin za spletna socialna omrežja v veliki meri motivirano s strani upravljanja z vtisti in so vsebine urejene na način, da ne prikazujejo nujno resničnosti, pač pa ideale, predstavljajo take vsebine priložnost za primerjanje sebe in svojega partnerskega odnosa. V raziskavi smo se zato osredotočili predvsem na socialno primerjavo partnerskega odnosa na Instagramu, določene vidike same uporabe Instagrama (količina in pasivni način uporabe) ter kakovost partnerskega odnosa, ki smo jo proučevali preko zadovoljstva in predanosti v odnosu. V raziskavi je sodelovalo 137 udeležencev (86,2 % žensk), starih med 19 in 51 let. Odgovarjali so na vprašanja o socialni primerjavi partnerskega odnosa na Instagramu, količini uporabe Instagrama, pasivni in aktivni uporabi Instagrama, zadovoljstvu ter predanosti v svojem partnerskem odnosu. Ključna ugotovitev naše raziskave je, da pasivna uporaba Instagrama napoveduje kakovost partnerskega odnosa posredno preko socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, kar nam omogoča bolj poglobljeno razumevanje odnosa med uporabo Instagrama in kakovostjo odnosa. Dodatno smo potrdili v literaturi že dobro poznano statistično pomembno pozitivno povezavo med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in predanostjo. Presenetljivo se količina uporabe Instagrama ni pomembno povezovala s kakovostjo odnosa, prav tako odnos ni bil moderiran s strani pasivnega načina uporabe Instagrama niti s strani socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, se je pa v dotični analizi socialna primerjava odnosa pokazala kot pomemben samostojni napovednik kakovosti partnerskega odnosa. S socialno primerjavo odnosa na Instagramu se pomembno pozitivno povezuje tudi pasivni način uporabe Instagrama. Izsledki naše raziskave potrjujejo pomembno vlogo socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Instagram, pasivna uporaba, socialna primerjava partnerskega odnosa, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, predanost
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko delo
Lina Koprivnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
Motivi, socioseksualnost in temna triada uporabnikov Tinderja : magistrsko delo
Manca Vorina, 2023, magistrsko delo

Opis: Način iskanja potencialnih romantičnih in spolnih partnerjev ter komunikacija z njimi se je v zadnjih letih korenito spremenila s prihodom aplikacij in spletnih strani za zmenke. Po začetku epidemije virusa covid-19 je Tinder, ki velja za najpopularnejšo aplikacijo za zmenke, postal mesto, kjer je bilo možno spoznavanje novih ljudi, zato so se mnogi posamezniki odpravili tja z namenom, da najdejo potencialnega partnerja ali pa zgolj sogovornika. Vse večja popularnost aplikacij za zmenke nas je navdihnila, da smo raziskati motive uporabnikov kot tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti. Na vzorcu 294 udeležencev, od tega 111 uporabnikov aplikacije Tinder in 183 neuporabnikov, smo ugotovili, da moški v primerjavi z ženskami pogosteje uporabljajo aplikacijo Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. V skladu s pričakovanji smo odkrili, da je motiv iskanja razmerja pri uporabnikih Tinderja pozitivno povezan s starostjo. Prav tako smo prišli do spoznanja, da je za uporabnike Tinderja, v primerjavi z neuporabniki, značilna bolj neomejena socioseksualnost. Slednja se je v raziskavi prav tako pokazala kot pomemben napovednik uporabe aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Odkrili pa smo tudi, da socioseksualnost predstavlja mediatorja v odnosu med temno triado in uporabo aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Naša raziskava, ki je ena izmed prvih na tem področju v Sloveniji, nudi poglobljeno razumevanje proučevanih konstruktov in odnosov med njimi, dodano vrednost pa vidimo predvsem v tem, da smo raziskavo izvedli po začetku epidemije virusa covid-19, ko so se pojavile med uporabniki aplikacij za zmenke določene spremembe, ki še niso dobro proučene in nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Tinder, temna triada, socioseksualnost, motivi
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (687,96 KB)

10.
Odnos med vrednotami in konceptom časovnih perspektiv v treh državah: Hrvaška, Severna Makedonija in Slovenija : magistrsko delo
Dorotea Koščak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje Schwartzovo teorijo univerzalnih vsebin in vrednotne strukture ter koncept časovne perspektive. Proučevali smo vzroke za spremembe vrednot, razlike med državami in poudarjanje ter izraženost bolj »modernih«, v nasprotju s poudarjanjem »tradicionalnih« vrednot. Bolj specifično nas je zanimalo, kako globalizacijski indeks, ki je predstavljal mero višine globalizacije določene države, moderira odnos med vrednotami in dimenzijami časovnih perspektiv. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V raziskavi je sodeloval 501 udeleženec. Z namenom preverjanja napovedne vrednosti vrednotnih orientacij glede na dimenzije časovne perspektive smo izvedli multiple regresije. Ugotovili smo, da sta vrednotni kategoriji konformizem in storilnost statistično pomembna napovednika dimenzije prihodnost. Vrednotne kategorije konformizem, hedonizem in moč so statistično pomembni napovedniki dimenzije pozitivna preteklost. Ugotovili smo, da so vrednotne kategorije konformizem, samousmerjenost, moč in varnost statistično pomembni napovedniki dimenzije negativna preteklost. Analize so pokazale, da globalizacijski indeks moderira odnos med dimenzijo pozitivna preteklost in vrednotno kategorijo konformizem ter odnos med dimenzijo negativna preteklost in vrednotno kategorijo varnost. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma ter da mlajši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo hedonizem, medtem ko starejši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo tradicija. Mlajši udeleženci imajo bolj izraženo dimenzijo negativna preteklost, medtem ko imajo starejši udeleženci bolj izraženo časovno dimenzijo pozitivna preteklost.
Ključne besede: časovna perspektiva, moderne vrednote, tradicionalne vrednote, Schwartzova teorija vrednot
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici