1. Cross-cultural data on romantic love and mate preferences from 117,293 participants across 175 countriesMarta Kowal, Tina Kavčič, Maja Zupančič, Nejc Plohl, Bojan Musil, 2025, drugi znanstveni članki Opis: Psychological studies on close relationships have often overlooked cultural diversity, dynamic processes, and potentially universal principles that shape intimate partnerships. To address the limited generalizability of previous research and advance our understanding of romantic love experiences, mate preferences, and physical attractiveness, we conducted a large-scale cross-cultural survey study on these topics. A total of 404 researchers collected data in 45 languages from April to August 2021, involving 117,293 participants from 175 countries. Aside from standard demographic questions, the survey included valuable information on variables relevant to romantic relationships: intimate, passionate, and committed love within romantic relationships, physical-attractiveness enhancing behaviors, gender equality endorsement, collectivistic attitudes, personal history of pathogenic diseases, relationship quality, jealousy, personal involvement in sexual and/or emotional infidelity, relational mobility, mate preferences, and acceptance of sugar relationships. The resulting dataset provides a rich resource for investigating patterns within, and associations across, a broad range of variables relevant to romantic relationships, with extensive opportunities to analyze individual experiences worldwide.
Ključne besede: cross-cultural data, romantic love, mate preferences
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Okoljska kriza : izzivi in priložnosti za krepitev odpornostiMinea Rutar, Nejc Plohl, Marina Horvat, Sara Tement, Bojan Musil, Karin Bakračevič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem poglavju obravnavamo ključne psihološke dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pro-okoljskega vedenja, in izzive, ki takšno vedenje otežujejo. V prvem delu predstavimo teorijo načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje, kako spremembe v prepričanjih, ozaveščenosti v zvezi z okoljsko problematiko, subjektivne norme in vedenjske namere prispevajo k učinkovitemu soočanju s podnebnimi spremembami. V drugem delu prispevka se osredotočimo na pojav podnebne anksioznosti in psihološke intervencije, ki se jih najpogosteje uporablja pri obravnavi tega pojava. Orišemo pristop multiplih potreb ter predstavimo razlike med različnimi vrstami in ravnmi intervencij ter njihovo vlogo pri komuniciranju, spodbujanju in krepitvi odpornosti posameznikov ter skupnosti.
Ključne besede: teorija načrtovanega vedenja, pro-okoljsko vedenje, subjektivne norme, podnebna anksioznost, pristop multiplih potreb
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (630,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stališča, prosim: vpliv igranja videoigre na identifikacijo z liki, stališča in empatijo do migrantov : magistrsko deloLaura Buzeti, 2025, magistrsko delo Opis: Stališča do migrantov so tako v evropskem kot v slovenskem kontekstu pogosto negativna. To ima lahko izrazite negativne posledice na integracijo migrantov v novo okolje kot tudi na njihovo duševno blagostanje. Kot učinkovit način spodbujanja pozitivnih stališč se je v primerih intervencij izkazalo spodbujanje empatije do migrantov, pri čemer so lahko še posebej obetavne intervencije z igranjem videoiger, ki empatijo spodbujajo preko identifikacije z liki. V magistrski nalogi smo tako poskušali ugotoviti, ali lahko s pomočjo videoigre Papers, please, spremenimo stališča in empatijo do migrantov preko identifikacije z različnimi liki v videoigri. V eksperimentalni študiji so udeleženci štirideset minut igrali videoigro, pri čemer so bili razdeljeni v dve skupini. Eksperimentalna skupina je poleg igranja videoigre napisala še prvoosebni sestavek iz perspektive migrantke, s čimer smo želeli vplivati na identifikacijo z liki. Meritve stališč in empatije smo izvedli pred igranjem, ko smo preverjali tudi vrednote udeležencev, ter takoj po igranju in dva tedna po igranju videoigre. Rezultati so pokazali, da ima igranje videoiger pozitiven vpliv na pozitivna stališča, medtem ko na negativna stališča in čustveno empatijo nima učinka. Raziskava je prav tako odkrila več izvirnih povezav med spremenljivkami, ki terjajo dodatno empirično potrditev. Ugotovili smo tudi, da je identifikacija z migranti pozitivno napovedovala empatijo do migrantov, kar implicira, da ima lahko identifikacija s pripadniki digitalne skupine pozitiven učinek na empatijo do pripadnikov skupine v resničnem življenju.
Ključne besede: stališča do migrantov, čustvena empatija, videoigre, identifikacija z liki, digitalni medskupinski stik
Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Uporaba aplikacij za zmenke v povezavi s tveganim spolnim vedenjem ter samospoštovanjem pri mladih odraslih : magistrsko deloNika Koder, 2024, magistrsko delo Opis: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Reasons for Facebook usage : data from 46 countriesMarta Kowal, Piotr Sorokowski, Agnieszka Sorokowska, Małgorzata Dobrowolska, Katarzyna Pisanski, Anna Oleszkiewicz, Toivo Aavik, Grace Akello, Charlotte Alm, Naumana Amjad, Maja Zupančič, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Afifa Anjum, Kelly Asao, Chiemezie Atama, Derya Atamtürk Duyar, Richard Ayebare, Mons Bendixen, Aicha Bensafia, Boris Bizumic, Mahmoud Boussena, David M. Buss, Marina Butovskaya, Seda Can, Katarzyna Cantarero, Antonin Carrier, Hakan Cetinkaya, Daniel Conroy-Beam, Marco A. C. Varella, Rosa M. Cueto, Marcin Czub, Daria Dronova, Seda Dural, Izzet Duyar, Berna Ertugrul, Agustín Espinosa, Ignacio Estevan, Carla S. Esteves, Tomasz Frackowiak, Jorge Contreras-Graduño, Farida Guemaz, Ivana Hromatko, Chin-Ming Hui, Iskra Herak, Jas L. Jaafar, Feng Jiang, Konstantinos Kafetsios, Leif Edward Ottesen Kennair, Nicolas Kervyn, Nils C. Köbis, András Láng, Georgina R. Lennard, Ernesto León, Torun Lindholm, Giulia Lopez, Mohammad Madallh Alhabahba, Alvaro Mailhos, Zoi Manesi, Rocío Martínez, Sarah L. McKerchar, Norbert Meskó, Girishwar Misra, Hoang Moc Lan, Conal Monaghan, Emanuel C. Mora, Alba Moya Garófano, George Nizharadze, Elisabeth Oberzaucher, Mohd S. Omar Fauzee, Ike E. Onyishi, Baris Özener, Ariela F. Pagani, Vilmante Pakalniskiene, Miriam Parise, Farid Pazhoohi, Mariia Perun, Annette Pisanski, Camelia Popa, Pavol Prokop, Muhammad Rizwan, Mario Sainz, Svjetlana Salkicević, Ruta Sargautyte, Susanne Schmehl, Oksana Senyk, Rizwana Shaikh, Shivantika Sharad, Franco Simonetti, Meri Tadinac, Truong Thi Khanh Ha, Trinh Thi Linh, Karina Ugalde González, Nguyen Van Luot, Christin-Melanie Vauclair, Luis D. Vega, Gyesook Yoo, Stanislava Yordanova Stoyanova, Zainab F. Zadeh, 2020, drugi znanstveni članki Ključne besede: online social networks, Facebook, cross cultural psychology, cross cultural differences, human sex differences, age differences, motives
Objavljeno v DKUM: 27.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (259,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Judgements of Smiles in an Intergroup Context : magistrsko deloAna Milošič, 2024, magistrsko delo Opis: Most previous research has reported an ingroup advantage for emotion recognition accuracy (e.g. Elfenbein & Ambady, 2002b; Friesen et al., 2019). On the other hand, when researching discrimination between deliberate and spontaneous smiles in a minimal group paradigm, Young (2017) found an outgroup advantage. The goal of the present study was to investigate this phenomenon and examine its underlying mechanisms. Participants completed two blocks of trials where they rated the genuineness of deliberate and spontaneous smiles, as well as reported their motivation to attend to members of either group. The results showed no significant advantage for ingroup or outgroup in smile discrimination accuracy, nor did overall accuracy change with the inclusion of group information. However, participants showed a significantly laxer threshold for labelling a smile as genuine when evaluating ingroup members. Motivation to attend to individuals was highest for ingroup members. These findings suggest the presence of an ingroup positivity bias in ratings of smile genuineness within a minimal group paradigm. Moreover, they suggest that intergroup biases in emotion recognition VI may be less pronounced than previously thought and highlight the potential role of mediators in shaping these biases.
Ključne besede: facial expressions, smile genuineness, intergroup bias, motivation
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Country indicators moderating the relationship between phubbing and psychological distress : A Study in 20 CountriesAgata Blachnio, Nenad Čuš Babič, Bojan Musil, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Problematic mobile phone use can be related to negative mental states. Some studies indicate that behavioural dependency is related to variables associated with the country of origin. The aim of our study was to investigate if country indicators moderated the relationship between phubbing and psychological distress. Our sample consisted of 7,315 individuals from 20 countries, who completed the Phubbing Scale and the Kessler Psychological Distress Scale (K6). The analyses also included country indicators: the Gender Gap Index (GGI), the Human Development Index (HDI), the Social Progress Index (SPI), Hofstede’s dimensions of culture, and the World Happiness Index (WHI). Our results showed that psychological distress was related to at least one dimension of phubbing (i. e., to communication disturbance or phone obsession) in all countries, which means this relationship is culturally universal. The results of the study demonstrate the importance of testing measurement invariance to determine what type of analysis and what type of conclusion are valid in a given study or comparison. Moreover, the increasing or decreasing correlation between phubbing and distress is related to some culture-level indices.
Ključne besede: country indicators, culture, phubbing, mobile phone addiction, distress
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 17
Celotno besedilo (327,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 13
 Povezava na celotno besedilo |
9. Idealni standardi v romantičnih zvezah v povezavi s stilom navezanosti in zadovoljstvom z zvezo : magistrsko deloSamantha Orgolič, 2024, magistrsko delo Opis: Idealni standardi imajo v kontekstu romantičnih zvez več funkcij. Na njihovi podlagi ocenjujemo partnerja in zvezo, omogočajo oceno primernosti potencialnega ali trenutnega partnerja, lahko podajo razlago za različna dogajanja v zvezi ter omogočajo regulacijo in spremembe v zvezi. Model idealnih standardov opisuje idealne standarde v romantični zvezi ter zajema tri dimenzije: toplina/zaupanje, vitalnost/privlačnost in status/viri. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 168 udeležencev, smo želeli ugotoviti, kakšna je povezava med idealnimi standardi potencialnega in trenutnega partnerja ter stilom navezanosti. Prav tako smo preučili povezavo med diskrepanco med oceno trenutnega in idealnega partnerja ter zadovoljstvom z zvezo in dolžino zveze. Izkazalo se je, da posamezniki z anksioznim stilom navezanosti dajejo večji poudarek na dimenziji toplina/zaupanje in status/viri, medtem ko v primerjavi z njimi posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti dajejo manjši poudarek na dimenzijo toplina/zaupanje. Glede na stil navezanosti ni pomembnih razlik pri dajanju poudarka na dimenzijo vitalnost/privlačnost, pri izogibajočem stilu navezanosti pa tudi na dimenzijo status/viri. V splošnem se je izkazalo, da ocene trenutnega partnerja bolj prispevajo k razlikovanju med skupinami kot ocene idealnega partnerja. Nadalje se je v naši raziskavi izkazalo, da večja, kot je diskrepanca, večje je zadovoljstvo z zvezo, z dolžino zveze pa je pomembno povezana diskrepanca za dimenzijo vitalnost/privlačnost.
Ključne besede: idealni standardi, romantična zveza, stili navezanosti, diskrepanca, zadovoljstvo z zvezo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 66
Celotno besedilo (856,11 KB) |
10. News exposure and psychological adjustment : Examining the Emotional Effects and Correlates of short and long-term exposure to soft and hard newsTimotej Glavač, Nejc Plohl, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Past research has shown that news media may contain a disproportionate amount of negative news. Frequent exposure to such negative information could have detrimental effects on our mental well-being. We aimed to gain further insight into the potentially adverse effects of exposure to soft and hard news, as well as to examine potential reasons why individuals might expose themselves to such negative information. To do so, we conducted an online survey involving 176 participants (66 male, 107 female and 3 other) aged 15–65 years. The study included manipulation and additional (correlational) analyses. In the manipulation, we tested for the potential short-term effects of exposure to soft or hard news on the psychological well-being of our participants (as measured by the semi-projective Rotter Incomplete Sentences Blank; Rotter, 1950). This was done by setting three conditions (soft news, hard news and control group) wherein participants were exposed to 15 consecutive front page screenshots of the chosen soft and hard newspapers respectively. Hard news is generally more focused on major issues and breaking events – i.e., news that is important for the individual to understand, while soft news usually focuses on personal stories, is less time-bound, and is more incident-based. The correlational part of our study focused on discovering associations between long-term exposure to (different types of) news and the degree of negative emotions and well-being (measured by the DASS-21, Lovibond & Lovibond, 1995) and Rosenberg Self Esteem Scale (Rosenberg, 1965). The results did not show statistically significant differences between conditions. When comparing the long-term readers of the chosen hard and soft newspapers, statistically significant differences were found only in anxiety levels, however, a forming trend seemed to suggest that long-term exposure to soft news might be associated with reduced psychological well-being. Our findings are discussed in line with the contemporary psychological literature.
Ključne besede: hard news, soft news, sensationalism, mental health, schadenfreude
Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
