1. Interleukin response in patients treated with abbreviated laparotomy for severe intraabdominal sepsisTomaž Jagrič, Maksimiljan Gorenjak, Evgenija Homšak, Bojan Krebs, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: intraabdominal sepsis, surgery, negative wound pressure therapy, interleukin-6, interleukin-10
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (179,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. |
3. Vpliv uporabe probiotikov pri operacijah kolorektalnega raka: pregled literatureMarina Kotnik, 2021, magistrsko delo Opis: Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu.« Zdrava črevesna mikrobiota je pri bolnikih s kolorektalnim rakom zelo pomembna, saj se ta lahko zaradi bolezni ini operativnih posegov poruši, zato je pomembna podpora s probiotiki. Probiotiki in njihovo delovanje ter vpliv na zdravje ljudi je zelo dobro raziskano področje. Za določena stanja in bolezni je zelo pomembno, kateri sev probiotika uporabimo, kakšne kombinacije in v kakšnih količinah. Probiotiki lahko pri operacijah raka debelega črevesa pozitivno vplivajo na pooperativno okrevanje, zmanjšajo pojav infekcij ter pooperativnih zapletov.
Ključne besede: živi mikroorganizmi, črevesna mikrobiota, prebavne težave, okrevanje
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1270; Prenosov: 120
Celotno besedilo (579,47 KB) |
4. Bolniki z rakom prebavil in učinkovitost uporabe probiotikovMateja Trunk, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod:
Probiotiki so zaradi svojih koristnih učinkov za zdravje gostitelja dandanes zelo pomembni v medicini. Kakovostne klinične študije kažejo številne pozitivne učinke probiotikov tudi pri bolnikih z rakom prebavil. Z našo raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost s probiotiki pri bolnikih po operaciji raka prebavil pri nas in kako vpliva uporaba probiotikov na bolnikovo počutje.
Metode:
Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljenih je bilo 123 vprašalnikov, pravilno izpolnjenih je bilo 100. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 26. Za testiranje hipotez smo uporabili hi kvadrat in binomski test.
Rezultati:
Večina pacientov po operaciji raka prebavil ni imela večjih težav. Na to ni vplivala uporaba probiotikov. Ugotovili smo, da preiskovanci nad 60 let bistveno slabše poznajo mehanizem in delovanje probiotikov ali pa jih sploh ne poznajo. Glede na izsledke naše raziskave pacienti največ informacij o probiotikih prejmejo preko reklam na televiziji ali internetu in zelo malo od zdravstvenih delavcev.
Razprava in sklep:
V naši raziskavi smo prišli do zaključka, da se vsi anketirani pacienti po operaciji na splošno dobro počutijo. Anketirani pacienti ob tem navajajo tudi veliko pozitivnih učinkov uživanja probiotikov. Menimo, da bi bil za boljšo ozaveščenost ljudi o probiotikih potreben sistemskih pristop za implementacijo sodobnih smernic za zdravo prehrano, ki vsebuje tudi probiotike.
Ključne besede: Rak prebavil, probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, onkološki pacienti
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 139
Celotno besedilo (905,87 KB) |
5. Zdravstvena nega pacienta z ileostomoSergeja Firer, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: V diplomskem delu je obravnavana zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu, pri katerem so izvedli ileostomo. Namen obravnave je bil ugotoviti kako pacient sprejema svoje zdravstveno stanje in kako mu je pri tem medicinska sestra v oporo.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je opisana anatomija prebavne cevi, ileostoma, zapleti pri ileostomi, zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre po odpustu pacienta iz bolnišnice. V empiričnem delu je predstavljena študija primera pacienta po operativnem posegu. Pacienta smo obravnavali po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson in postavili negovalne diagnoze. Vse potrebne podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja in negovalne ter medicinske dokumentacije.
Rezultati: Ugotovili smo, da so negovalni problemi prisotni pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje in urejanje, čistoča in nega telesa, spanje in počitek, učenje in pridobivanje znanja o zdravju ter izogibanje nevarnosti v okolju. Negovalni problem predstavlja tudi bolečina. Velik poudarek je na učenju in pridobivanju znanja, saj medicinska sestra posreduje pacientu veliko novih informacij glede prehrane, nege stome, odvajanja, gibanja ter oblačenja.
Diskusija in zaključek: Ileostoma vpliva na spremembo samopodobe. S tem ima pacient največ težav, zato je potrebno pacientu nuditi veliko psihične podpore in postopnega navajanja na trenutne spremembe.
Ključne besede: medicinska sestra, operativni poseg, stoma, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 16546; Prenosov: 325
Celotno besedilo (392,33 KB) |
