| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA PROGRAMSKEGA ORODJA CUBASE PRI POUKU GLASBE
Boštjan Groznik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno programsko orodje Cubase in njegova potencialna uporaba pri pouku glasbe v osnovni šoli. Glavni cilj je približati program profesorjem razrednega pouka, predvsem na področju aranžiranja pesmi. V ta namen so poleg sodobnih učnih medijev pri glasbenih vsebinah predstavljeni sestavni deli programa, najpogosteje uporabljeni ukazi in operacije pri ustvarjanju aranžmaja ter komponente, potrebne za delo v tem glasbenem računalniškem okolju. Na osnovi teoretičnega dela in večletnih izkušenj s programskim orodjem Cubase so v empiričnem delu diplomskega dela izdelani trije aranžmaji pesmi. Pri najpreprostejšem aranžmaju je prikazan celoten postopek ustvarjanja. Poleg aranžiranja so navedene še številne druge možnosti, ki jih program omogoča s svojim MIDI, avdio in video delom.
Ključne besede: sodobni učni mediji glasbeni računalniški program Cubase avdio MIDI aranžma
Objavljeno: 03.04.2009; Ogledov: 2718; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (18,87 MB)

2.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2918; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (638,21 KB)

3.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3490; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

4.
RAZUMEVANJE KRITERIJEV ZA IDENTIFIKACIJO IN OCENJEVANJE ZNAČILNOSTI GLASBENO TALENTIRANIH UČENCEV
Simona Sirk, 2010, diplomsko delo

Opis: Učitelju je glasbeno talentiranega učenca omogočeno prepoznati, kadar so kriteriji iz ocenjevalnih lestvic dovolj zanesljivi in natančno opredeljeni. Naš namen je bil predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev, ki sta jih oblikovala avtorja Črčinovič Rozman in Kovačič (2010, v tisku), ter ugotoviti stopnjo razumljivosti učiteljev razrednega pouka. Želeli smo izvedeti tudi, ali se razumevanje teh kriterijev razlikuje med učitelji glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in dobo poučevanja. V teoretičnem delu je osvetljen postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, katere so značilnosti glasbeno talentiranih učencev, obravnavani pa so tudi kriteriji iz ocenjevalnih lestvic nekaterih avtorjev za glasbeno področje. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 338 učiteljev razrednega pouka. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da ne obstajajo statistično značilne razlike v razumevanju kriterijev za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev glede na učitelje, ki poučujejo v 1. in 2. triletju, ter dobo poučevanja (manj kot 10 let in 10 let ali več). Ugotovili smo tudi, da je učiteljeva stopnja razumljivosti zgoraj omenjenih kriterijev zelo dobra.
Ključne besede: glasbena talentiranost, glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbena izvedba, glasbene aktivnosti, ocenjevalne lestvice
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2390; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

5.
FOLKLORNA DEJAVNOST
Janja Bogovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Kar je danes folklorna dejavnost, je bilo še pred stoletjem način življenja. Ljudje so živeli v sožitju z naravo, običaji, prazniki, pesmijo in plesom. Danes temu ni več tako. Vse več je dela in vse manj časa, da bi si s pesmijo in plesom zapolnili dušo. Ravno zaradi tega se je začela razvijati folklorna dejavnost, ki združuje ravno te stvari. Prosti čas, veselje do petja, plesa, zanimanje za pretekli način življenja in nenazadnje tudi zabavo. Zadnja desetletja se je folklorna dejavnost močno razširila, tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Nastale so številne otroške in odrasle folklorne skupine. Problem pa nastaja pri starejših otroških in mladinskih skupinah, kajti otroci so v tem obdobju občutljivi na kostume, ki jih morajo nositi za nastope in na harmoniko. Velikokrat se zaradi tega zgodi, da prekinejo svojo folklorno pot in se nikoli več ne vrnejo. Ravno zaradi tega morajo mentorji tej starostni skupini folklornikov nuditi še več pozornosti. Pripraviti jih morajo do tega, da se začnejo zavedati, da je folklorna dejavnost lepa stvar, popotnica, ki jim bo ostala za vedno. Namen diplomske naloge je predstaviti folklorno dejavnost, tako otroško kot tudi odraslo, ter raziskati folklorno dejavnost v Artičah, kjer ima le-ta že dolgo tradicijo. Odrasla folklorna skupina deluje že preko 40 let, otroška okoli 15. Letos na osnovni šoli delujeta dve skupini, v vaškem društvu KUD Oton Župančič Artiče pa mladinska in odrasla folklorna skupina. Za vsakega mentorja je eden izmed največjih izzivov postaviti kvalitetno in zanimivo postavitev ter se z njo predstaviti na območni, medobmočni in državni reviji. V letošnjem letu sem skupaj z mentorico gospo Vesno Bogovič postavila postavitev »Zaspani smo«. Postavitev je podrobno opisana tudi v diplomski nalogi. »Zaspani smo« je kvalitetna postavitev, saj se je otroška folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče z njo prebila do državne revije. Od ideje do realizacije le te na odru pa je ogromno dela, ki ga gledalci v dvorani ne vidijo in si ga marsikdo ne more niti predstavljati. Pa vendar, če delaš tisto, kar delaš s srcem, potem ni nič pretežko. Na območni reviji sem intervjuvala tudi gledalko, plesalko, mentorico in ocenjevalko. Če strnemo odgovore v neko celoto, so bili vsi, tako gledalka, plesalka kot tudi mentorica in ocenjevalka s postavitvijo in nastopom zadovoljni. Veliko stvari, ki bi jih popravljali ni, je pa nekaj takšnih, ki se jih zavedajo tako plesalci kot tudi mentorica, vendar so odvisni od posameznikove razpoloženosti, treme. Revija je potekala brez nepredvidljivih dogodkov, pohvaljena pa je bila celotna organizacija le-te. Vidi se, da je v našem delu Slovenije, v brežiški občini, folklorna dejavnost del ljudi, del zavesti. Upam se trditi, da bo tako ostalo.
Ključne besede: folklorna dejavnost, folklora, folklorna skupina, otroška folklorna skupina, odrasla folklorna skupina, folklorna postavitev
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2380; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

6.
LJUDSKA GLASBENA ZAPUŠČINA PREKMURJA
Janja Sobočan, 2010, diplomsko delo

Opis: Zapuščina ljudske glasbe v Prekmurju je malo raziskana tema oz. imajo zapisi o tej temi zelo stare letnice izdaj. Namen diplomske naloge je predstaviti ljudsko glasbo in poznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in instrumentov. Naš cilj je bil raziskati prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in vidno ter slušno prepoznavanje instrumentov pri učencih 4. in 5. razredov prekmurskih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi dokaj slabo, prepoznavanje instrumentov dokaj dobro, tako slušno, kot vidno. Najbolj se prepoznavanje med učenci razlikuje glede na šolo, ki jo obiskujejo, manj glede na razred in spol. Rezultati so nam tudi pokazali, da učenci najbolj poznajo pesmi in instrumente, s katerimi so se srečali v šoli. Rezultati te raziskave nas lahko vzpodbudijo, da naše mlade generacije aktivneje seznanjamo z ljudsko glasbo, tudi izven šole, da jo bodo poznali do te mere, da jo bodo sposobni tudi sami prepoznavati.
Ključne besede: ljudska glasba, ljudska pesem, ljudski instrument, Prekmurje, glasbena podoba, prepoznavanje ljudske glasbe.
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 4398; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
UPORABA NEKATERIH MOTIVACIJSKIH SREDSTEV PRI POUKU GLASBE NA RAZREDNI STOPNJI
Tina Butkovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba nekaterih motivacijskih sredstev pri pouku glasbe na razredni stopnji je obravnavana tematika motivacije, nekaterih sredstev za motiviranje učencev ter glasbenih dejavnosti, v katerih lahko učitelji posamezna motivacijska sredstva uporabljajo. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je za učitelje motivacija pri pouku glasbene vzgoje in kako pogosto učitelji na razredni stopnji za motiviranje otrok uporabljajo nekatera motivacijska sredstva. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike motivacije, in sicer je opisana motivacija in dejavniki, ki lahko vplivajo nanjo, nekatere njene teorije ter značilnosti motivacije, ki se kažejo v procesu izobraževanja. Predstavljena so nekatera motivacijska sredstva in glasbene dejavnosti, s katerimi učitelj vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno — neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da ni statistično značilnih razlik med učitelji z različnimi leti delovnih izkušenj in tistimi, ki poučujejo v posameznem triletju glede uporabe motivacije, saj jo učitelji ocenjujejo kot zelo pomembno. Razlike med učitelji glede na triletje in leta delovnih izkušenj se pri pogostosti uporabe motivacijskih sredstev pojavljajo v uporabi pantomime, igranja na instrumente, ogleda videoposnetkov ter uporabe izštevank. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da učitelji glasbene vzgoje razširijo svoje spoznanja in pridobijo še več znanja o pomembnosti in potrebnosti uporabe raznolikih in pestrih motivacijskih sredstev pri pouku glasbene vzgoje.
Ključne besede: Motivacija, teorije motivacije, vrste motivacije, motivacijske spodbude, motivacijska sredstva, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 2184; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (761,23 KB)

8.
NEKATERE ZNAČILNOSTI PLESNO TALENTIRANIH UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Mojca Kamenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: S pojmom talent, njegovo strukturo in naravo se evropski misleci ukvarjajo že vrsto let, zato v strokovni literaturi zasledimo številna pojmovanja talentiranosti. Talent je odvisen od prirojenih in v zgodnjem otroštvu razvitih sposobnosti ter lastnosti posameznika, njegova realizacija pa od pogojev, ki jih posamezniku omogoči njegovo okolje. Zato je treba znake talentiranosti in posamezne talente prepoznati čim bolj zgodaj. Naš namen je bil podrobneje proučiti področje plesne talentiranosti in predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje plesno talentiranih učencev ter ugotoviti, če so ti značilni za plesno talentirane učence na razredni stopnji izobraževanja. Želeli smo izvedeti tudi, ali obstajajo razlike v značilnostih plesno talentiranih učencev glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu so osvetljeni postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, področje talentiranosti, plesna talentiranost ter odkrivanje in značilnosti plesno talentiranih učencev. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 238 učencev od 1. do 5. razreda. Uporabljen Mann—Whitneyjev preizkus je pokazal, da med spoloma obstajajo statistično značilne razlike pri kriterijih fizični nadzor, koordinacija gibov in skladnost gibov z glasbo v prid dečkom, pri vzgojno—izobraževalnem obdobju pa so se statistično značilne razlike pokazale pri kriterijih gibalna kakovost in izvirnost ustvarjalnih motivov. Ugotovili smo tudi, da so uporabljeni kriteriji pri plesno talentiranih učencih nadpovprečno izraženi.
Ključne besede: ples, nadarjenost, talentiranost, plesna talentiranost, odkrivanje plesnih talentov, značilnosti plesno talentiranih
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2419; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

9.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Ključne besede: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1316; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

10.
SAMOPODOBA PETOŠOLCEV S POUDARKOM NA GLASBENEM PODROČJU
Sergeja Apat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja, njihov razvoj in vplivi na posameznika in njegovo življenje ter povezanost samopodobe z različnimi področji, predvsem z aktivnim ukvarjanjem na glasbenem področju. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samopodobe in samospoštovanja z aktivnim glasbenim ukvarjanjem pri petošolcih (N = 253). Cilji izvedene raziskave so bili preveriti stopnjo povezanosti splošne samopodobe s samopodobo na glasbenem področju, zanimal nas je vpliv zaključne ocene na samopodobo učenca ter vpliv okolja in spola na samopodobo učencev. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike glede na spol pri samopodobi, samospoštovanje in samopodoba sta močno povezana z učenčevimi učnimi uspehi, glede na okolje pa do razlik aktivnega ukvarjanja z glasbeno samopodobo ne prihaja. Preverili smo tudi povezanost glasbenih in športnih aktivnosti in prišli do zaključka, da posameznik ponavadi izbere le eno vrsto aktivnosti v prostem času, bodisi na glasbenem bodisi na športnem področju. Povzamemo lahko, da učinki ukvarjanja z glasbenimi akivnostmi pozitivno vplivajo na samopodobo petošolcev, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili več časa za ukvarjanje s tovrstnimi dejavnostmi, ki vzpodbujajo zdravo samopodobo posameznika.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, glasbena aktivnost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1385; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici