SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ DEMOKRACIJE V AMERIKI: VPLIV JOHNA LOCKA NA TEORIJO THOMASA JEFFERSONA
Rebeka Dečman, 2009, diplomsko delo

Opis: Večina sodobnih družb temelji na demokratičnem političnem sistemu, čigar izvore najdemo v tradiciji in praksi antične Grčije. Diplomsko delo se osredotoča na razvoj demokracije v Ameriki po nastanku Združenih držav v 18. stoletju. Antična oz. neposredna demokracija in moderna predstavniška demokracija imata popolnoma različna pogleda na posameznika. Antična demokracija vidi posameznika zgolj v kontekstu skupnosti, kateri pripada in njegovi dolžnosti do te skupnosti. Pomemben premik narejen na področju razvoja demokracije v času nastanka Združenih držav je osredotočenost na posameznika in njegove pravice. Temelji ameriške demokracije 18. stoletja ležijo v filozofiji Johna Locka in njegovi razsvetljenski miselnosti, ki je v veliki meri vplivala na politična razmišljanja in pisanja ameriškega politika Thomasa Jeffersona. Jefferson je s svojim demokratsko-republikansko usmerjenim razmišljanjem realiziral politiko liberalizma.
Ključne besede: demokracija, Združene države Amerike, svoboda, lastnina, toleranca, svoboda govora
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2855; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (946,96 KB)

2.
FREGEJEV LOGICIZEM
Iris Merkač, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je rekonstruirati najperspektivnejšo današnjo obliko Fregejevega logicizma, izhajajočega iz Friedricha Ludwiga Gottloba Fregeja (1848-1925), nemškega filozofa, logika in matematika v logični matematiki. Zraven tega je predstavljen paradoks, ki ga je Bertrand Arthur William Russell (1872-1970), angleški filozof, izpeljal iz slavnega Aksioma V in se nanaša na aksiom razredov ali množic ter ga imenujemo Russllov paradoks. V diplomskem delu se sklicujemo na delo Frege's conception of numbers as objects, britanskega filozofa Crispina Wrighta (1942). Raziskava diplomskega dela je teoretično temeljila na deskriptivnem in praktično na analitičnem pristopu poskusa Fregejeve utemeljitve logicizma in rešitve problema s stališča filozofa C. Wrighta.
Ključne besede: filozofija matematike, aritmetika, abstraktni objekti, Fregejev logicizem, Peanovi aksiomi, Aksiom V, Russllov paradoks
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1772; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (720,08 KB)

3.
UGOVOR TEIZMU
Sara Gabrič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani najpogostejši argumenti za obstoj boga. Vsak izmed njih je natančno predstavljen, s čimer se lahko pride do lažje analize le teh. Cilj diplomskega dela je zavrniti te argumente in dokazati, da bog ne obstaja, oziroma da ga je nemogoče dokazati. Glede na to, da mora vsak, ki trdi nekaj, v kar ostali ne verjamejo, dokazati, tako ali drugače, se zdi, da takoj, ko se argumenti zavrnejo, pade tudi teizem, dokler se spet ne najdejo posamezniki, ki poizkušajo z različnimi argumenti spet dokazati nasprotno. Ni v posameznikih, ki ne verjamejo v obstoj boga, da dokazujejo neobstoj, ampak je v tistih, ki vanj verjamejo, da dokažejo obstoj. Najbolj znani argumenti, ki dokazujejo božji obstoj in so predstavljeni v tem delu so ontološki, kozmološki, teleološki argument ter argument osebne izkušnje in argument Sv. pisma. Pri ontološkem argumentu gre za to, da je po vseh značilnostih bog najboljši, najpopolnejši ter vsemogočen. Iz tega se izhaja, da bi bilo nemogoče, da takšno bitje ne bi obstajalo. Kozmološki argument poudarja prisotnost vzročnosti, torej da ima vse svoj vzrok. Da se tukaj izključi neskončna regresija, saj nekje mora biti začetek, se vključi bog kot tisti prvi vzrok. Teleološki argument, ki se imenuje tudi smotrni, dokazuje obstoj boga s pomočjo vesolja. Trdi namreč, da je vesolje tako neverjetno ustvarjeno, da mora imeti božanskega stvarnika, ki je vse to ustvaril. Argument osebne izkušnje temelji na dokazovanju božjega obstoja na osnovi posameznikov, ki so imeli takšna in drugačna srečanja z božjim. Torej na osnovi osebnih izkušenj posameznika, se sklepa na obstoj boga, v katerega naj bi vsi verjeli. Argument Sv. pisma temelji na pričevanjih najstarejše knjige, kar naj bi obstajala. Enostavno povedano gre za to, da je ta knjiga dana od boga in to dokazuje njegov obstoj ter da je v knjigi zapisano, da bog obstaja, torej naj bi obstajal. Če ne bi bila knjiga resnična, se naj ne bi ohranila toliko let. Vsak izmed naštetih argumentov ima svoje dobre in slabe strani, kar se tiče verjetnosti. V diplomskem delu so tako obravnavani vsi našteti argumenti ter ugovori različnih avtorjev, ki so se skozi leta nabrali. Tako je s pomočjo različnih avtorjev diplomsko delo osredotočeno na to, da se zavrže argumente in dokaže, da bog ne obstaja.
Ključne besede: bog, eksistenca, popolnost
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 1675; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (233,06 KB)

4.
ČAS SKOZI "OČI" SUBJEKTA
Tanja Pangerl, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema oziroma problem, ki smo ga v diplomskem delu obravnavali, se nanaša na subjektovo zaznavanje in zavedanje časa. S pomočjo argumentov smo poskušali predstaviti temeljne ugotovitve obravnavanega problema ter na podlagi tega kritično pristopiti do izpeljave vsakega danega argumenta. Naš namen je bil s pomočjo argumentov in prikaza njihove izpeljave pokazati, kako subjekt zaznava čas in kako se tega časa zaveda, ali se subjektovo zaznavanje časa sklada z objektivnim časom zunaj njega oziroma v kakšnem odnosu je subjektovo zaznavanje časa z dogodki, ki se dogajajo zunaj njega, ali čas obstaja neodvisno od subjekta, ki zaznava, ali je čas objektivna lastnost fizičnih stvari ali pa je postavljanje stvari in dogodkov v času samo subjektov »proizvod« in na koncu, kateri so lahko faktorji, ki vplivajo na subjektovo zaznavanje časa ter stvari in dogodkov v času. Pri tem smo uporabljali različne metode, ki so se med seboj prepletale, in sicer deskriptivno metodo, metodo komparacije, metodo analize in sinteze, metodo abstrakcije in konkretizacije ter metodo generalizacije in specializacije. Splošne ugotovitve, do katerih smo prišli so, da ima subjekt velik vpliv na to, kako so dogodki, ki se dogajajo zunaj njega, razporejeni v časovni red, da le-to ni vedno skladno z dejansko pojavitvijo dogodkov v fizičnem svetu in da je nenazadnje subjektivnih časov toliko, kolikor je subjektov. Na subjektovo zaznavanje dogodkov in stvari v času pa lahko vpliva tudi več različnih faktorjev, ki na različne načine vplivajo na to, kako subjekt čas zaznava in se ga zaveda.
Ključne besede: subjektov čas, objektivni čas, čas in sprememba, A-zaporedje dogodkov in B-zaporedje dogodkov, neposredno in posredno zaznavanje
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 1502; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (612,41 KB)

5.
EPISTEMOLOŠKI VIDIK RELIGIOZNEGA IZKUSTVA
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: Religiozne izkušnje že od nekdaj burijo človeško domišljijo, spodbujajo špekulacije in vprašanja o njihovi naravi, o nadnaravnem, o bogu ter pogosto veljajo za nekakšen temelj vednosti. Do pojava ni ravnodušna niti moderna filozofija, natančneje spoznavna teorija, ki s pomočjo filozofskih argumentov poskuša dokazati spoznavno moč religioznih izkušenj ali tudi nasprotno tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez dodatne teološke utemeljitve) ne morejo zagotoviti zanesljive vednosti. Drugo izmed zgornjih dveh tez smo poskušali dokazati tudi v tej nalogi. Najprej smo spoznali nekatera splošna vprašanja, ki zadevajo spoznavno vrednost religioznih izkušenj, nekatere definicije in klasifikacije religioznih izkušenj, pojav pa smo za namen te naloge tudi definirali in klasificirali. Nato smo spoznali različne strategije upravičenja vednosti in jih aplicirali na pojav religioznih izkušenj. Poskušali smo ugotoviti, ali so religiozne izkušnje same na sebi lahko temelj vednosti, dokaz za resničnost naših religioznih prepričanj, ali pa prinašajo t.i. intuitivno oziroma samo-evidentno vednost. Pri tem smo za namen naloge izločili reliabilistično oziroma eksternalistično strategijo upravičenja vednosti, saj pri religioznih izkušnjah — za razliko od "običajne" čutne zaznave — ne moremo trditi, da gre za izkustvo, ki bi prima facie prinašalo resnično vednost: religioznih izkušenj že zaradi njihovih pojavnih lastnosti ne moremo smatrati za prima facie zanesljiva izkustva. Tako smo za namen naloge sprejeli internalistično strategijo upravičenja vednosti, iz katere izhaja, da nam morajo biti razlogi za upravičenje spoznavne vrednosti religioznih izkušenj poznani. Nato smo podrobneje spoznali nekatere lastnosti religioznih izkušenj. Določene izmed njih (privatnost in posledična nepreverljivost izkušenj, vloga naše interpretacije in "kulturnih okvirov" pri izkušnji, zmožnost povzročanja religioznih in njim podobnih izkušenj z naravnimi pojavi) vzvratno potrjujejo naše sklepe iz prejšnjih poglavij, hkrati pa nas soočajo z naturalistično razlago pojava religioznih izkušenj, ki smo jo preučili v naslednjem koraku. Pri tem se nismo naslanjali zgolj na filozofske argumente, ampak smo (sicer zelo v grobem) spoznali nekatere psihološke in nevrološke ugotovitve. Soočili smo se tudi s tezami, da je naturalistični (znanstveni) pogled na svet ali na konkreten pojav zgolj eden izmed različnih in enakovrednih pogledov. To tezo smo zavrnili z dokazovanjem (tega vprašanja sicer nismo podrobno razdelali, temveč smo se ga zgolj površno dotaknili), da je naturalistični, predvsem pa znanstveni pristop spoznavno kvalitativno različen od drugih epistemoloških sistemov, npr. od različnih religioznih doktrin. Na podlagi teh sklepov smo nadalje izpeljali tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez kakršnekoli dodatne utemeljitve) ne morejo biti temelj naše vednosti, garant za resničnost naših religioznih prepričanj, niti t.i. intuitivna oziroma samo-evidentna spoznava. Dotaknili smo se vprašanja, kaj privzetje naturalistične (znanstvene) razlage pojavov religioznih izkušenj pomeni za naša (religiozna) prepričanja. Že v uvodu smo prikazali, da sprejetje naturalistične razlage religioznih izkušenj prinaša neobhodne posledice za vsaj del naših religioznih prepričanj, saj so religije vsaj delno utemeljene tudi na prepričanju, da so določeni izbrani posamezniki izkusili oziroma spoznali boga, božanstvo ali kakšen drug aspekt nadnaravnega — kar pa religije smatrajo za vzvraten dokaz o pravilnosti njihovih religioznih doktrin, medtem ko religiozne doktrine hkrati utemeljujejo verodostojnost religioznih izkušenj. S sprejetjem naših sklepov je ta krožni sklep ovržen. V zadnjem delu naloge smo preučili tudi fenomenološko kritiko argumenta religiozne izkušnje, ki podvomi v nekatere predpostavke našega preučevanja, in poskušali ugotoviti, kaj to pomeni za naše dosedanje dokazovanje.
Ključne besede: religiozne izkušnje, spoznavna vrednost religioznih izkušenj, nevro-psihologija, naturalistična razlaga, predmeti zavesti
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1291; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (642,97 KB)

6.
LOCKOVO IZKUSTVO REALNOSTI
Benjamin Forštnerič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo razpravlja o Lockovi izkušnji realnosti. Število diskusij, ugibanj in predpostavk, kakšno je izkustvo realnosti, priča o aktualnosti problematike, saj je koncept realnosti zmeraj urejal in osmisljeval podobo bivajočega človeka in človeštva nasploh. Prispevek filozofa Johna Locka k tej problematiki je, historično gledano, zelo pomemben, saj na eni strani kaže na čas, kjer so dognanja takratne znanosti začela razbijati in spodbijati dogmatično »cerkveno« vlogo in s tem povezano podobo univerzuma in položaja bivajočega človeka v njem, ter na drugi strani željo po uskladitvi naravoslovne vednosti z filozofsko metafiziko. Torej, gre za razpravo o obstoju zunanjih predmetov z vsemi svojimi kvalitetami oz. lastnostmi in z njo povezano relacijo mentalne podobe, ki jo podaja čutno izkustvo glede na perpcepcijsko izhodišče, kar postavi pod vprašaj objektivnost izkustva nasploh. Razprava nato poteka v smeri okvirja spoznanja realnosti, ki ga lahko dosežemo glede na empirično izhodišče. Na tem mestu se zdravnik Locke izkaže za revolucionarnega misleca, saj je njegov zaključek, da empirično pridobljena mentalna podoba ne kaže objektivne realnosti zunanjih predmetov, ampak jo samo reprezentatira, zelo napreden. Zato zaključi, da je naše spoznanje realnosti, glede na izkustveno predpostavko, lahko le verjeten približek, nikoli pa gotova vednost. Na žalost pa je veličino Lockovega filozofskega doprinosa zameglila nerazvita dušeslovna znanost ter neustrezna terminološka raba ključnega termina ideja.
Ključne besede: ideja, substanca, primarne in sekundarne kvalitete, izkustvo, duša, percepcija, podoba, realnost, objektivno, subjektivno, vednost, znanost
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1164; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
KOYREJEVA IN VESELOVA RECEPCIJA GALILEJEVIH ZNANSTVENIH SPOZNANJ
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1598; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

8.
Metafizični problemi državljanskih vrlin
Smiljana Gartner, 2011, doktorska disertacija

Opis: Za la!je razumevanje nekaterih vidikov dru!benih sprememb, problemov in porazdelitve mo"i v konkretnih dru!bah in dr!avah ter za mo!ne re#itve, upravi"itve ali zavrnitve le-teh je potrebna jasna in natan"na konceptualizacija temeljnih pojmov, ki so del tako podro"ja politi"ne filozofije kot podro"ja etike. Metafizi"ni problemi omenjenih pojmov lahko namre" nastajajo ali zaradi nejasnosti razumevanja ali zaradi tolik#nih dru!benih sprememb, da jih je potrebno prekonceptualizirati. Izhajajo" iz tega in ob dokazani predpostavki, da je partikularizem najprepri"ljivej#a teorija v etiki, je bilo zastavljeno vpra#anje, ali obstaja mo!nost u"inkovite uporabe le-te tudi na drugih podro"jih prakti"nega mi#ljenja oz. politi"ne znanosti. Na podlagi opredelitve predmeta je (i) s filozofske perspektive podana konceptualna analiza in problematizacija klju"nih dr!avljanskih vrlin (avtonomija, lojalnost, toleranca), ki omogo"i natan"nej#o in jasnej#o rabo temeljnih pojmov, pri "emer je prikazan tako pomen kot sama funkcija tak#nih vrlin; (ii) iz filozofske perspektive podana analiza nekaterih pojmov politi"ne filozofije, ki so del dru!benih sprememb (dr!ava, dr!avljanstvo, identiteta, migracije, asimilacija, integracija, pravice), in (iii) zavrnitev etike skrbi v politi"ni filozofiji kot u"inkovite metode za ohranjanje socialne kohezije. Vse troje je analizirano in problematizirano z vidika socialnega liberalizma in tradicionalnega republikanizma. Re#itev metafizi"nih problemov dr!avljanskih vrlin, socialnega liberalizma in pluralizma, a vendar ohranjanje dru!bene kohezije, je tako mogo"a s pomo"jo eti#kega partikularizma, ki pa ne izklju"uje vrlin.
Ključne besede: besede: dr!avljanske vrline, eti#ki partikularizem, asimilacija, identiteta, avtonomija, liberalizem, republikanizem
Objavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 1981; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (18,54 MB)

9.
POGLED NA PROBLEM ZLA S POZICIJE AGNOSTICIZMA
Pia Fekonja, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali predvsem s problemom, ki ga za vernike oziroma teiste predstavlja množičen pojav zla na svetu. Nejasno je, kako lahko Bog, ki naj bi bil vsemogočen, vseveden in neskončno dober kot domneven stvarnik sveta, dopušča pojav zla v razsežnostih, ki smo jim priča. Postavili smo se v vlogo ocenjevalcev, ki na problem gledajo s pozicije agnosticizma. Ta pravi, da je teološka prepričanja o Bogu težko spoznati, vendar pa božjega obstoja kot takega ne zanika. Agnostika zanima resnica, kar pa otežijo protiargumenti ateistov. Pojav zla v svetu je namreč eden izmed njihov najtrdnejših argumentov zoper božji obstoj. Presojanje argumentov je še posebej zanimivo zato, ker so tako eni kot drugi tekom stoletij prišli do svojevrstnih zaključkov, ki nasprotnikom tudi dandanes povzročajo težave, prav tako pa le stežka dopuščajo končne sodbe o božjem obstoju. Naša primarna naloga je bila natančno klasificirati določene termine, razdeliti problem zla na manjše enote in se lotiti vsake posebej ter izpeljati sklep o tem, kateri izmed naštetih imajo po našem prepričanju trdnejše dokaze za upravičenje oziroma negiranje božjega obstoja navkljub pojavu zla.
Ključne besede: teizem, agnosticizem, ateizem, zlo, teodiceja
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 990; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1001,40 KB)

10.
OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJE
Iris Merkač, 2013, doktorska disertacija

Opis: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem. Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije. Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd. Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Ključne besede: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1128; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici