1. |
2. |
3. Domnevni poskusi atentatov ruskih obveščevalnih služb s strupom - primer Sergej Skripal in Aleksej Navalni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Pavlin, 2023, diplomsko delo Opis: Poleg osnovne naloge pridobivanja tajnih podatkov imajo obveščevalno varnostne službe, odvisno od politike in družbene ureditve, še druge naloge. Ena od takšnih nalog so »posebne operacije«, s katerimi obveščevalno varnostne službe onemogočijo delovanje (»nevtralizirajo«) skupin ali posameznikov, za katere politični odločevalci smatrajo, da ogrožajo državo. V skladu s tem bo diplomsko delo poskušalo potrditi ali ovreči tri temeljne hipoteze in sicer, da ruske obveščevalno varnostne službe v posebnih operacijah proti posameznikom uporabljajo strupe, da so ruske obveščevalno varnostne službe imele motiv, da za poskus likvidacije vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega izberejo strup ter da se z gotovostjo nikoli ne bo moglo ruskim varnostno obveščevalnim službam dokazati, da stojijo za temi poskusi likvidacij. Da bi potrdili te hipoteze, diplomsko delo obravnava specialne operacije ruskih obveščevalno varnostnih služb, ki so jih izvedle pred poskusom likvidacije Skripala in Navalnega, v katerih so bili uporabljeni strupi. Predstavljena je klasifikacija strupov, zgodovinski pregled likvidacij s strupom ter domnevni razlogi za njihovo uporabo. V diplomskem delu so predstavljene tudi ruske obveščevalno varnostne službe, ki specialne operacije tudi izvajajo. Posebej se delo osredotoča na dva primera zastrupitve in sicer vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega, ki naj bi ju najverjetneje ruske varnostno obveščevalne službe izvedle z odobritvijo predsednika Vladimirja Putina, saj sta bila zanj in vladajočo politiko izdajalca in državna sovražnika ter grožnja, ki jo je potrebno odstraniti.
Ključne besede: poskusi atentatov, obveščevalne službe, tajni agenti, likvidacije, strupi, Skripal, Sergej, Navalni, Aleksej, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Uporaba kibernetskih orožij v sferi obveščevalne dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDavid Erak, 2023, diplomsko delo Opis: Z razvojem kibernetskega prostora in odvisnosti družbe od njega so obveščevalne službe in z njimi povezani akterji za doseganje geopolitičnih in nacionalnovarnostnih ciljev morali razviti nove metode in orodja, ki jim omogočajo pridobivanje tajnih podatkov iz tega prostora. Pojavile so se nove tehnike in strategije, ki so posebej zasnovane za izkoriščanje ranljivosti digitalnih sistemov. V diplomskem delu bomo predstavili uporabo teh orodij, ki jih poznamo pod pojmom kibernetsko orožje, in njihovo vlogo pri pridobivanju tajnih podatkov.
Predstavili bomo tudi različne vrste kibernetskega orožja, ki ga uporabljajo obveščevalne službe, kot so zlonamerna programska oprema, virusi in druge oblike zlonamerne programske opreme. Ta orodja so namenjena vdoru v ciljne sisteme in zbiranju podatkov, ki se nahajajo v teh sistemih.
Tako je v sodobnem digitalnem svetu uporaba kibernetskega orožja postala najpomembnejša metoda zbiranja obveščevalnih podatkov.
V diplomskem delu bomo izpostavili tudi druge nevarnosti, povezane z uporabo kibernetskega orožja, ki pa niso povezane z zbiranjem tajnih podatkov. To so kibernetski napadi na številne sisteme, ki so pomembni za delovanje države, tu bi omenili predvsem kritično infrastrukturo, finance, gospodarstvo in družbene podsisteme, kot je zdravstvo, takšni napadi pa družbi povzročijo veliko škode. Tudi za temi napadi običajno stojijo države ali hekerske skupine, ki jih pogosto sponzorira država.
Da se država lahko uspešno zoperstavi tem napadom, ki so usmerjeni na kritično infrastrukturo in nimajo nobene povezave z obveščevalno dejavnostjo, pa je pogosto potrebno mednarodno sodelovanje med državami oziroma mednarodnimi organizacijami, kot sta EU in NATO.
Ključne besede: kibernetsko orožje, kibernetski napadi, obveščevalna dejavnost, mednarodne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 730; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSamo Grum, 2021, diplomsko delo Opis: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.«
To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo.
Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati.
Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika.
Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1291; Prenosov: 215
Celotno besedilo (2,16 MB) |
6. Pravna ureditev policijskega pridržanja in ustreznost nadzora nad odrejenimi pridržanji v RS : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMilan Radonjić, 2021, diplomsko delo Opis: Pridržanje je policijsko pooblastilo, ki z vidika omejevanja svobode pomeni grob poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine .
V diplomskem delu so zbrana in predstavljena policijska pridržanja, ki jih pod določenimi pogoji sme odrediti policija. V vsebini podajamo, da je pridržanje urejeno v petih različnih zakonih, ki posegajo na različna področja dela policije, sama uporaba pooblastila pa je podrobneje določena tudi v podzakonskih aktih. V diplomskem delu smo prikazali, da mora policija ob uporabi tako močnega pooblastila upoštevati vrsto obligacij, ki izhajajo iz zakonodaje, ob tem pa je pomembno, da upoštevajo človekove pravice in tudi navodila, ki jih policija svojim delavcem daje sama. Vsakršni odkloni od navedenih navodil delavca policije izpostavijo različnim oblikam nepravilnosti in kaznivosti, posameznik, ki se v takšnih postopkih znajde, pa je oškodovan ravno na področju človekovih pravic. Med pridržanji obstajajo razlike, tako v pogojih za odreditev tega pooblastila, prav tako pa tudi na področju zahtevanih ukrepov, dopustnega trajanja in same izvedbe obravnavanega pooblastila.
Policija je kot državni organ, ki ima vrsto pooblastil s katerimi posega v pravice posameznikov, podvržena različnim oblikam notranjega in zunanjega nadzora. Izpostavili smo nujnost sodnega nadzora pri policijskih pridržanjih, poudarili pomembnost celovitega zunanjega nadzora, ki ga izvaja tudi Varuh človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma in vsak posameznik preko obstoječega sistema pritožbenih postopkov.
Nadzor, ki opozarja na nepravilnosti, ne dosega pa odprave nadaljnjih nedopustnih ravnanj, v svojem poslanstvu ni dovolj, da se usmerjeno in trajno zagotovi spoštovanje vseh temeljnih pravic in svoboščin ob policijskih pridržanjih.
Policisti, katerim je država pod strogimi zakonskimi pogoji zaupala uporabo tako izjemnega pooblastila, se morajo zavedati nujnosti zagotavljanja človekovih pravic, izjemnosti vsakega postopka in potreb posameznika, ki se v takšnem postopku znajde.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko pridržanje, pridržanje, odvzem prostosti, nadzor nad pridržanji, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 26.01.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 279
Celotno besedilo (611,93 KB) |
7. Terorizem in Bližnji vzhod. Od Irguna in PLO do ISIS-a : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDejan Bratušek, 2018, diplomsko delo Opis: Beseda terorizem je tesno povezana z besedo Bližnji vzhod. Področje Bližnjega vzhoda je za človeštvo zelo pomembno. Na tem področju so nastale vse tri svetovne religije: židovska, krščanska in islamska. Za vse tri religije je značilen monoteizem, to je verovanje v enega boga. So pa te vere, predvsem dve, židovska in islamska, razlog, da je Bližnji vzhod skozi vso zgodovino tudi področje stalnih spopadov med Judi in Arabci.
V diplomski nalogi smo opisali vse vrste terorizma, ki se je pojavil na tem področju, ter vlogo velesil, ki so jih imele na ta dogajanja. Najprej smo opisali sionistični teroristični skupini Irgun in Etzel. Leta 1948 Judje ustanovijo državo Izrael. Še istega leta izbruhne prva arabsko-izraelska vojna, v kateri so arabske države premagane. Posledice te vojne so katastrofalne. Pride do množične izselitve Palestincev iz Izraela. Hkrati pa Palestinci začnejo s terorističnimi napadi, ki jih izvajajo med seboj nepovezane teroristične skupine. Leta 1964 pride na pobudo Egipta do ustanovitve Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Ko prevzame vodstvo nad PLO Jaser Arafat, se ta radikalizira in začne s terorističnimi napadi na izraelske cilje ne samo v Izraelu, temveč po vsem svetu. Po sporazumu v Camp Davidu, kjer skleneta mir Egipt in Izrael, Palestinci izgubijo svoje glavnega zaveznika Egipt. Tudi znotraj Palestincev pride do radikalizacije. Vedno pomembnejšo vlogo pa dobiva islamska vera. Šejk Ahmed Yassin ustanovi novo teroristično skupino Hamas, ki je za razliko od PLO popolnoma pod vplivom radikalnega islama.
Še večjo radikalizacijo povzroči sporazum, ki sta ga v Oslu leta 1993, sklenila PLO in Izrael, s katerim je PLO priznal obstoj dveh držav na področju Palestine. Hamas postane najmočnejša palestinska teroristična in politična organizacija.
Umik Sovjetske zveze iz Afganistana in pa islamska revolucija v Iranu leta 1979 povzročita pretres na področju terorizma. Če je bil do takrat glavni cilj islamskih teroristov Izrael. Povzroči ta pretres, da postane glavni cilj islamskega terorizma sveta vojna – džihad proti vsem sovražnikom islama. Teroristična skupina Al Kaida, ki je glavni zagovornik tega novega islamskega terorizma, postane za razliko od PLO in Hamasa skupina, ki ni omejena na ozko regionalno področje. Glavni sovražnik Al Kaide ni več samo Izrael in njen cilj ni več ustanovitev islamske države na področju Palestine, temveč je njen cilj zahodna civilizacija kot glavni sovražnik islama.
ZDA s svojim napadom na Irak povzročijo, da pride v Iraku do spopada med suniti in šiiti. Pojavi se nova teroristična organizacija Islamska država Irak (ISI), ki se bori proti ameriški zasedbi Iraka. Na začetku je ISI del Al Kaide. Leta 2013 spremeni svoje ime v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL). Njen vodja postane Abu Bakr al-Baghdadi. Podprejo jo iraški suniti. Če se je Al Kaida bolj posvečala odmevnim terorističnim napadom, si je ISIL zastavila za cilj, da na področju Iraka in Sirije ustanovi kalifat. Zaradi odlične vojaške organiziranosti zasede velika področja Iraka. Vplete se v državljansko vojno v Siriji. Junija 2014 se preimenuje v Islamsko državo (IS). Za glavno mesto kalifata razglasi sirsko mesto Ar-Rakah.
Kmalu ostale države spoznajo vpletene v vojno v Siriji (ZDA, Rusija, Iran, Turčija), da je IS postala premočna in pomagajo Iraku in pa Kurdom, da uničijo IS. Danes na tem področju trenutno ni neke organizirane teroristične skupine, ki bi nasledila Al Kaido in ISIL.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Bližnji vzhod, teroristične skupine, Palestina, islam
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 1566; Prenosov: 193
Celotno besedilo (560,79 KB) |
8. Vzhodnonemška obveščevalna služba HVA in njen vpliv na politične razmere v Vzhodni Nemčiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Škrabl, 2017, diplomsko delo Opis: Kot pajek, je Stasi oziroma Ministrstvo za državno varnost, razpletel svojo mrežo po vsej državi. Vedno pripravljen kot meč in ščit, kar je bil v bistvu nek slogan tega razvpitega državnega organa, je vohunil po vseh kotičkih Nemške demokratične Republike (NDR) in z represivnim pristopom manipuliral z življenjem ljudi. Ministrstvo za državno varnost je bil v nekdanji NDR, osrednji organ, s katerim so ohranjali oblast edine dovoljene politične organizacije Lista enotnosti tako, da so nadzirali vse pore družabnega življenja v NDR. Del ministrstva za državno varnost je bila Hauptverwaltung Aufklärung - HVA, ki se je ukvarjala s klasično obveščevalno dejavnostjo. HVA je bila ustanovljena že zelo kmalu po ustanovitvi NDR in sicer leta 1951, takrat še kot Inštitut za raziskovanje na ekonomskem področju. Anton Ackermann je bil prvi vodja agencije in šele pod vodstvom razvpitega Markusa Wolfa, se je služba preimenovala v HVA. Strukturni model HVA je bil povsem enak kot sovjetski KGB (Komitet gosudarstvennoy bezopasnosti), kar potrjuje da so sovjeti »vlekli vse niti«. Glavna naloga HVA je bilo zbiranje podatkov o dogajanjih v Zvezni republiki Nemčiji in v zahodnem Berlinu. Informacije in podatki so se zbirali iz vseh pomembnejših področij življenja, kot so politika, gospodarstvo in podobno. Služba je bila izredno dobro organizirana z oddelki, ki so pokrivali vsak svoje področje. Kabinet HVA, pa je vse te oddelke vodil in upravljal. HVA je pod vodstvom Wolfa, postala ena najuspešnejših obveščevalnih služb v zgodovini.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, HVA, politične razmere, Vzhodna Nemčija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1441; Prenosov: 138
Celotno besedilo (819,29 KB) |
9. Pridobivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo nadzora komunikacijskih sistemov : diplomsko delo visokošolskega študija Varnost in policijsko deloSimon Spetič, 2017, diplomsko delo Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1388; Prenosov: 148
Celotno besedilo (997,26 KB) |
10. Posledice dela pod krinko pri policistih : diplomsko delo univerzitetnega študijaTamara Pahor, 2017, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je področje dela pod krinko, še posebej, ko gre za posledice, ki jih takšno delo pusti pri udeleženih policistih, dokaj slabo raziskano in redko obravnavano. Diplomsko delo tako analizira predvsem obstoječo zakonodajo, ki ureja delo policistov pod krinko in različne posledice, ki jih tovrstno delo pusti pri udeleženih policistih. Slovenski zakoni, ki urejajo delovanje policije, ne urejajo posledic dela policistov pod krinko, niti jih ne urejajo javno objavljeni podzakonski akti. V zahodnem svetu je na tem področju opravljenih kar nekaj raziskav, kar je posledica daljše zgodovine in pogostosti uporabe dela pod krinko in prikritih preiskovalnih ukrepov na splošno. Ugotovitev teh raziskav ni mogoče nekritično uporabiti v Sloveniji, saj ima naša država bistveno skromnejšo prakso in tradicijo na tem področju. Mnenja intervjuvanih profesorjev s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so potrdile domneve, da delo pod krinko pušča trajne (negativne) posledice v življenju policistov. Strinjali so se, da lahko policija s pravim izborom kandidatov za opravljanje teh nalog in ustreznim usposabljanjem prepreči številne, predvsem psihološke posledice, ki se lahko pojavijo po končanem delu pod krinko.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, tajni sodelavci, prikriti preiskovalni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1829; Prenosov: 155
Celotno besedilo (576,40 KB) |
