Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Primerljivost vrednosti parametrov plinske analize arterijske krvi in plinske analize venske krvi pri kritično bolnem pacientu
Božidar Bele, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Plinska analiza arterijske krvi je temeljna diagnostična preiskava pri določanju pacientovega metabolnega, kardiovaskularnega in respiratornega stanja, pridobitev vzorca pa predstavlja za pacienta invaziven poseg. Novejši pristopi omogočajo določitev parametrov iz vzorca venske krvi. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti primerljivost vrednosti parametrov pH, HCO₃, pCO₂, pO₂, Na, K in Cl med parametri arterijske in venske krvi. Metodologija: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo in kompilacijo identificiranih virov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web of Science in Wiley Online Library. Uporabljen je bil tudi iskalnik Google Scholar. Vključenim raziskavam je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile sintetizirane. Rezultati: Vključenih je bilo 22 raziskav. Venske vrednosti pH, HCO₃ in pCO₂ so primerljive z arterijskimi. Za te parametre se lahko uporablja venski vzorec krvi. Pri določanju Na, K in Cl je potrebna previdnost, saj parametri med seboj niso primerljivi. Odsvetuje se uporaba vzorca venske krvi za določitev vrednosti pO₂. Razprava in zaključek: Vzorec arterijske krvi je primarna izbira za plinsko analizo krvi. Vzorec venske krvi je lahko uporabljen za parametre pH, HCO₃, in pCO₂, pri čemer je pri interpretaciji vrednosti ostalih parametrov potrebna previdnost.
Ključne besede: plinska analiza krvi, vzorec arterijske krvi, vzorec venske krvi, pacient, primerljivost parametrov
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,11 MB)

Povezava med velikostjo intravenskih kanil in vbodnim mestom na pojavnost flebitisa
Božidar Bele, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Intravenske kanile običajno vstavljamo v povrhnje vene zgornjih in le izjemoma spodnjih okončin. Najpogostejši zaplet po vstavitvi intravenske kanile je pojav flebitisa. Namen zaključnega dela je raziskati pojav flebitisa glede na velikost intravenske kanile in izbiro vbodnega mesta. Metode: Uporabili smo sistematični pregled tuje strokovne literature in izbrali deskriptivno in korelacijsko metodo dela s kvantitativno metodologijo. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect, Medline in Google Učenjak. S pomočjo PRISMA-diagrama smo dobili vključitvene članke v analizo in izvedli kritično oceno člankov. Rezultati: Zajetih je bilo 8 raziskav od skupno 348. Najpogostejši pojav flebitisa je bil na vbodnem mestu kubitalne vene do 72,2 %, sledile so vene metacarpalis dorsalis. Redkejši pojav je bil na venah podlahti v 24,7 %; veni cefalici v 18 % in veni basilici v 14 %. Na venah spodnjih okončin je bil pojav flebitisa od 3,1 do 56,6 %. Najpogosteje je bil pri intravenskih kanilah velikosti 18 G in 20 G od 17 do 63 %. Manj pogost pa pri intravenskih kanilah velikosti 16 G in 22 G od 12 do 22 %. Razprava in sklep: Velikost intravenske kanile in izbira vbodnega mesta neposredno vplivata na pojav flebitisa. Pomembna je izbira najmanjše velikosti intravenske kanile, ki bo še ustrezala namenu uporabe. Najpogostejši pojav flebitisa je prisoten na mestu vboda, ki je v predelu pregiba.
Ključne besede: intravenska kanila, velikost, vbodno mesto, flebitis
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 141
Celotno besedilo (669,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh