| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko delo
Taja Rednak, 2023, magistrsko delo

Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci. V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Ko se srečata znanje in odločanje : Pristopi k ocenjevanju varnostnih tveganj
Kaja Prislan Mihelič, Maja Modic, Branko Lobnikar, Boštjan Slak, Anže Mihelič, 2023, znanstvena monografija

Opis: Ocenjevanje varnostnih tveganj predstavlja temelj strateškega upravljanja varnosti razvitih držav. V monografiji je predstavljen širok pregled različnih usmeritev in pristopov za ocenjevanje varnostnih tveganj in ogroženosti. Predstavljamo tako nacionalne strateške in zakonodajne podlage kot tudi ključne strokovne vire, mednarodne standarde in smernice. Poleg splošnih usmeritev monografija prikazuje nekatere prakse tujih držav ocenjevanja varnostnih tveganj in ogroženosti. Osrednji doprinos tega dela predstavlja predlagani model za ocenjevanje ogroženosti in tveganj na področju javne varnosti, ki je primarno namenjen organizacijam, ki delujejo na področju javne varnosti. Gre za model, ki je v svoji osnovi celovit, enovit in praktično uporaben. Model predstavlja vodilo in orodje za izvajalce (analitike) ter je zasnovan v obliki navodila, ki omogoča izvedbo ocene skozi analitično in sistematično zasnovan proces, skozi katerega se odločevalcem zagotovi ustrezna informacijska podpora za odločanje. Zaradi specifičnih pričakovanj in zahtev je model predlagan v polni in skrajšani različici.
Ključne besede: ocenjevanje tveganj, ocenjevanje ogroženosti, nacionalna varnost, analiza ogroženosti, varnostne organizacije
Objavljeno v DKUM: 03.01.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Nezamenljivi žetoni - nova oblika varnosti ali nova oblika kriminalitete zoper umetnine : magistrsko delo
Lana Rupar, 2023, magistrsko delo

Opis: Nezamenljivi žetoni (NFT) so edinstvena digitalna sredstva, ki predstavljajo lastništvo predmetov v digitalnem svetu kot so umetnine, zbirateljski predmeti in virtualno blago. S pomočjo veriženja blokov zagotavljajo avtentičnost in provenienco, ter revolucionirajo koncept lastništva v digitalni dobi. S svojo zmožnostjo zagotavljanja preverljivega in nespremenljivega zapisa o lastništvu, NFT-ji pripomorejo k načinu preverjanja pristnosti in varovanju ne samo digitalnih temveč tudi fizičnih umetnin, kar lahko v prihodnosti prispeva k varnosti in transparentnosti na tradicionalnem umetniškem trgu. Na drugi strani, hiter razvoj ekosistema NFT-jev predstavlja nove izzive, vključno z varnostnimi pomisleki, regulatornimi negotovostmi in novimi priložnostmi za izvajanje, beloovratniške kriminalitete, finančne kriminalitete, kibernetske kriminalitete in kriminalitete zoper umetnine. Konvergenca nezamenljivih žetonov in beloovratniške kriminalitete, pri čemer v osprednje spada pranje denarja, predstavlja priložnosti za vključitev nezakonitih sredstev v zakonit finančni sistem, pri čemer se izkorišča anonimnost, ki je ena izmed temeljnih lastosti tehnologije. Nezamenljivi žetoni predstavljajo kompleksno prepletenost tehnoloških, pravnih in ekonomskih vidikov. Celoten ekosistem, vključno z njegovo vrednostjo in vključevanjem v uveljavljene trge pa nakazuje na potrebo po uveljavljanju učinkovitih regulatvnih okvirov, sodelovanju med regulativnimi institucijami in usposobljenimi analitiki verige blokov. Le na ta način se lahko prispeva k zaščiti pred goljufijami, pranjem denarja in drugimi nedovoljenimi dejavnostmi, ter zagotovi da je razvoj NFT-jev usklajen s pravnimi in etičnimi standardi.
Ključne besede: nezamenljivi žetoni (NFT), kriminaliteta zoper umetnine, beloovratniška kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Goljufije s predplačili - pregled trendov v Sloveniji : magistrsko delo
Erik Tekavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Goljufije s predplačili predstavljajo dobičkonosno obliko goljufije z več pojavnimi oblikami (klasična nigerijska prevarantska pisma, romantična goljufija in odzivi na oglas). Kibernetski prostor storilcem ponuja nove priložnosti in ga uporabljajo kot orodje za izvrševanje kaznivih dejanj. Pri goljufijah s predplačili storilci aktivnosti najpogosteje izvajajo s pomočjo informacijske tehnologije (elektronska pošta, družabna omrežja, aplikacije, kriptovalute in plačilni mehanizmi). Uporaba spletnih orodij storilcem namreč zagotavlja večjo anonimnost in otežuje delo organom pregona. V zaključnem delu smo s statističnimi metodami analizirali podatke, pridobljene iz sistema policije, in pridobili vpogled v dinamiko goljufij s predplačili. Z analizo demografskih značilnosti oškodovancev smo ugotovili, da so ženske najpogosteje oškodovanke romantičnih goljufij, moški pa so bolj verjetno oškodovanci odzivov na oglas. Z analizo metod storilcev se nakazuje, da goljufije s predplačili predstavljajo organizirano kriminalno dejavnost, ki najpogosteje delujejo iz afriških držav s klicnimi centri in denarnimi mulami v Evropi. V Republiki Sloveniji se v obdobju 2011–2021 kaže naraščajoč trend števila primerov goljufij s predplačili in višine povzročene protipravne premoženjske koristi. Slovenska policija je v času epidemije COVID-19, tj. v letih 2020 in 2021, obravnavala bistveno večje število dejanj, kar kaže na dobro prilagoditev storilcev na aktualne razmere po svetu.
Ključne besede: goljufije s predplačili, nigerijska prevara, romantične goljufije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

5.
Uporaba taktik in tehnik zaslišanja v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Baloh, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaslišanje predstavlja temelj preiskovanja, s katerim organi pregona pridobijo ključne oziroma pomembne informacije v vezi preiskovanja določenega kaznivega dejanja. Napake pravnega sistema in nezadostna izobraženost preiskovalcev so pritegnili teoretike, kateri v zadnjih letih nadobudno raziskujejo uporabo strategij in tehnik zaslišanja. Izvedene raziskave v tujih jezikih, zaradi ovir pri prevajanju in razlik v pravnem redu onemogočajo popolno zrcaljenje in prenašanje ugotovitev na slovensko prakso. Navkljub želji po boljšem razumevanju uporabi posamezne tehnike, še vedno prevladujejo teoretični zaključi, ki imajo korenine v psihologiji in njenih podvrstah. Ob pregledu in analizi literature smo ugotovili, da se vse tehnike zaslišanja najbolj razlikujejo v samem načinu pridobivanja tovrstnih informacij, ciljih ter etične sprejemljivosti. Za slovensko prakso smo z izvedbo pol strukturiranega intervjuja prišli do spoznanja, da nikjer niso zabeležene tehnike zaslišanja, katere uporabljajo slovenski preiskovalci. Ugotavljamo pa, da slovenska zakonodaja regulira katera tehnika je etično sprejemljiva in katera ne. Slovensko prakso je težko primerjati s praksami drugih držav, saj nikjer niso točno definirane katere tehnike in taktike uporabljajo slovenski preiskovalci. Že sama zakonodaja nam poda tri besedne zveze katere se med seboj ločijo v okoliščinah pridobivanja obvestil od osumljencev ter o poimenovanju zapisov ali dokumentov, kjer je postopek beležen. V prihodnje svetujemo večjo izvedbo izobraževalnih programov namenjenih specifično za uporabo taktik in tehnik zaslišanj ter ustvarjanje enotnega dokumenta v katerem bodo zapisane dovoljene tehnike zaslišanja za slovensko prakso.
Ključne besede: zaslišanja, tehnike zaslišanja, slovenska praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (764,77 KB)

6.
Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Isabel Češljar, 2023, diplomsko delo

Opis: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku. Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku. V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Ključne besede: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (778,17 KB)

7.
Problematika uporabe novih metod in tehnologij v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Dreven, 2023, diplomsko delo

Opis: Policijske organizacije so zaradi razvoja novih in sodobnih oblik kriminalitete primorane slediti spremembam, pri čemer je za uspešno ter učinkovito preprečevanje kriminalitete prišlo do prenosa nekaterih obveščevalnih metod v policijsko delovanje. Z razvojem novih oblik policijskih dejavnosti, kakor je na primer obveščevalno vodena policijska dejavnost ter napovedno policijsko delo, se je povečala potreba po uporabi sodobnih tehnologij, ki hitreje, natančneje in uspešnejše zbirajo ter analizirajo podatke in sprejemajo operativne odločitve. Pri uporabi novih metod in tehnologij v policijskem delovanju pa je treba pozornost nameniti tudi težavam, ki jih te prinašajo. V diplomskem delu je bila predstavljena problematika čezmernega nadzora in zbiranja podatkov o ljudeh, kar ogroža njihovo zasebnost ter tveganja, ki jih prinašajo nekakovostni in nepopolni podatki za nadaljnje napovedovanje kriminalitete. Ugotovljeno je bilo, da je v okviru uporabe napovednih algoritmov glavna težava pomanjkanje odprtosti in transparentnosti, kar vpliva tudi na nezmožnost zagotavljanja odgovornosti policijskih organizacij ter nezmožnost izvajanja nadzora nad napovednimi programi. Ker napovedne programe razvijajo tudi zasebni akterji, se problematika transparentnosti in odgovornosti navezuje tudi nanje, pri čemer so etična načela pomembna za zmanjšanje napak državnih in zasebnih akterjev.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminaliteta, policijsko delo, metode, nove tehnologije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Analiza kriminalistične preiskave umora Janka Jamnika z vidika sodnega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Timeja Oset, 2023, diplomsko delo

Opis: Za postopek preiskovanja kaznivega dejanja velja, da ga je treba izvajati strokovno in nepristransko. Če se to ne spoštuje, se kot posledica kažejo nerešena kazniva dejanja, nekaznovani storilci in napačne obsodbe, kar ima lahko resne posledice tako za posameznike kot za celotne skupnosti. Avtorji kot najpogostejše dejavnike za neuspešno kriminalistično preiskavo oziroma kazenski pregon navajajo kognitivne pristranskosti, organizacijske pasti in verjetnostne napake, pri čemer se med preiskovalci najpogosteje pojavljajo kognitivne pristranskosti. Da bi ugotovili, ali lahko govorimo o prisotnosti naštetih dejavnikov tudi med slovenskimi preiskovalci, smo uporabili teoretične in empirične metode dela, pri čemer je teoretični del predstavljal pregled teorije, empirični del pa analizo kazenskega spisa in intervjuja. Z analizo primera umora Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, smo tako skušali ugotoviti, kako je zbrane dokaze utemeljila policija in kako je tej utemeljitvi sledilo tožilstvo ter nadalje sodišče v vseh treh sojenjih. Hkrati pa smo skušali ugotoviti, ali so se kateri izmed dejavnikov za neuspešno kriminalistično preiskavo, pojavili tudi v analiziranem primeru, ki glede na teorijo predstavlja neuspeh v kriminalistični preiskavi in sodi v skupino nerešenih kaznivih dejanj. Z izbranimi metodami dela smo prišli do ugotovitve, da je v preučevanem primeru prišlo do pojava kognitivnih pristranskosti, natančneje potrditvene pristranskosti in tunelskega vida, ki sta preiskovalcem onemogočila objektivno vrednotenje dokazov in povzročila pretirano osredotočenost na enega osumljenca. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da so se pri podajanju izvedenskih mnenj pojavljale vprašljive metode dokazovanja, za katere ni bilo mogoče reči, da so zagotavljale zanesljive in veljavne rezultate. Pojavil se je tudi dvom v nepristranskost sodišča v 2. sojenju, kjer je bilo v izrečeni sodbi mogoče opaziti izrazito naklonjenost obdolžencu. Da bi v prihodnosti omejili oziroma popolnoma odpravili tovrstne neuspehe kriminalističnih preiskav in s tem vzpostavili proces preiskovanja, katerega rezultat bi bili trdni dokazi, ki bi dosegli prepričanost sodišča v krivdo obdolženca, avtorji priporočajo uvajanje dodatnih usposabljanj, povečan nadzor nad delom preiskovalcev in zunanje preglede primerov, ki niso bili uspešno rešeni.
Ključne besede: kriminalistične preiskave, umori, analiza primera, pristranskost, Kemijski inštitut, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
The integration of forensic intelligence within crime intelligence - comparing Slovenia and Malta : Bachelor's thesis Academic study programme Criminal Justice and Security
Taša Torbica, 2023, diplomsko delo

Opis: Forensic intelligence represents a field where different crime scenes and their perpetrators are linked based on the various traces, forensic evidence, and other data obtained. These findings or links then help investigators carry out their activity more effectively, particularly when it comes to repetitive crime and organised crime. By linking different crimes based on forensic data, forensic intelligence presents a distinct field on its own, but it also serves as an additional source of information for crime intelligence. In this thesis, we tried to answer the question of integrating forensic intelligence into crime intelligence and the role of forensic case data in the latter. In addition, we were also interested in the situation regarding forensic intelligence in Slovenia and Malta. Through a review of the literature, mainly foreign, we have laid out the theoretical foundations of the key concepts. Due to the limited access to the necessary information on the topics under discussion in Slovenia and Malta, interviews were carried out to obtain the necessary information to compare the two countries. We have noted that defining key terms is a challenge, as they vary depending on the authors, languages, and countries. We further concluded that in the above-mentioned two countries, forensic intelligence is used as an additional tool in investigating crime, but to a limited extent. Considering the answers of the interviewees, we believe that the biggest problem in practice is the lack of communication between the relevant units or departments, which limits the use of forensic information from the very beginning of a criminal investigation. We also recommend that the basic concepts in the field of crime intelligence and forensic science should first be properly (and theoretically) defined, especially in Slovenia. 
Ključne besede: forenzična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, Slovenija, Malta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Vidik zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in na ozemlju Sovjetske zveze : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Šumak, 2023, diplomsko delo

Opis: V literaturi lahko pogosto beremo o razvoju zahodne kriminalistike, kamor spada razvoj policije v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike, redkeje pa je omenjen razvoj vzhodne kriminalistike. Namen diplomskega dela je bil raziskati pogled zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in prostoru Sovjetske zveze od njenega začetka do njenega razpada ter vpliv na obdobje po razpadu. Sovjetska zveza je v okviru Ljudskega komisariata za notranje zadeve ustanovila milico, ki je opravljala funkcijo redne policije. Njene naloge so bile bolj tradicionalno usmerjene, medtem ko je bila Cheka (rus. Vserossijskaya Chrezvychajnaya Komissiya, slov. Vseruska izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in sabotažam) kot tajna policijska organizacija usmerjena k boju proti poskusom in dejanjem kontrarevolucije in sabotaže. Chekin naslednik je bil Komite državne varnosti (KGB), ki je med hladno vojno veljal za eno najboljših varnostno-obveščevalnih služb. Komunistična partija Sovjetske zveze je imela kot glavna politična stranka nadzor nad skoraj vsem, tudi nad preiskovanjem kaznivih dejanj, pri čemer so bili storilci političnih kaznivih dejanj (tj. osebe, ki so predstavljale nevarnost vodilnim) bolj na udaru kot storilci klasičnih kaznivih dejanj. V posovjetskem času se je stopnja kriminalitete drastično dvignila, poslabšanju ekonomskih pogojev pa je botroval tudi nadaljnji razvoj organizirane kriminalitete.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, komunizem, Sovjetska zveza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (913,71 KB)

Iskanje izvedeno v 2.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici