| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Televizijske serije s kriminalistično in policijsko vsebino : popularnost in vpliv na gledalce
Boštjan Slak, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: televizija, televizijske serije, gledalci, vplivi
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 992; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
5.
Vpliv fiktivnih medijskih vsebin na kriminalistično in policijsko dejavnost : magistrsko delo
Boštjan Slak, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga s svojo vsebino prispeva k že sedaj obseženemu polju preučevanja vplivov medijev na družbo. Čeprav je v svojem smislu izrazito osredotočena na specifičen podžanr medijskih vsebin (kriminalistiko) in na specifičen segment družbe (kriminaliste in policiste), se njena vsebina razprostira širše, saj je pravzaprav nemogoče obdelati tovrstno tematiko na izrazito ozek način. Določena spoznanja o medijskem vplivu smo črpali iz raziskovanj o medijskem vplivu na politične, sociološke, kriminološke, umetnostne in ostale segmente človeške družbe ter jih aplicirati v kontekst kriminalistične dejavnosti. Naloga predstavi določene vplive medijev na procese razmišljanja in njihov posredni vpliv na policijsko ter kriminalistično dejavnost. Raziskuje možnost, da na kriminalistični proces občasno deluje oblika socialnega pritiska. Prav tako podaja teoretična izhodišča, da ko medijske vsebine delujejo čustveno in intenzivno (npr. spodbujajo agresijo), to v določeni mikro ravni lahko vpliva na pojavnost kriminalitete; ko delujejo inspiracijsko, vplivajo na modus operandi storilcev (npr. posnemovalci); v primeru, da medijske vsebine javnosti predstavljajo primarni vir, preko katerega se seznanjajo o kriminalističnih procesih, to vpliva na interakcijo med kriminalistom ali policistom in žrtvijo, oškodovancem ali pričo. Naloga tako odkriva, da so fiktivne medijske vsebine, ki prikazujejo kriminalistično dejavnost, izredno popularne. Njihova popularnost je zgodovinsko neomajna. In tudi vplivi (tako pozitivni kot negativni), ki naj bi jih tovrstne vsebine imele, se perpetualno pojavljajo. Zadnji v nizu medijsko povzročenega vpliva naj bi bil CSI-efekt, za katerega pa tisti, ki poglobljeno spremljamo tematiko, menimo, da mu kljub raziskovalni popularnosti manjkajo osnovne prvine definiranosti in konsenza, kaj sploh povzroča. Mi smo uporabili generičen pristop in navedli vse domnevne posledice. Empirično smo preverili (in ovrgli) eno izmed domnev CSI-efekta, ki pravi, da se tisti, ki pogosteje spremljajo fiktivne kriminalistične vsebine, štejejo za bolj izobraženi glede preiskovalnih postopkov. Pri tem opozarjamo, da je naša raziskava zgolj pilotske narave. Večje vrednosti, kot empirična ovržba ene izmed domnev, so bila spoznanja o problemih, s katerimi se srečamo pri raziskovanju tovrstne teme.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kriminalistika, kriminalistična dejavnost, mediji, vplivi, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1312; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Utaja davkov v nogometu
Klemen Knavs, 2018, diplomsko delo

Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema. V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas. Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 124; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (565,30 KB)

7.
Davčna kriminaliteta v teoriji in praksi
2017, strokovna monografija

Opis: Davčna kriminaliteta je zaradi škode, ki jo povzroča državnemu proračunu in davkoplačevalcem, pogosto predmet diskusij. V svoji naravi je transnacionalna, ni omejena z družbenim slojem storilcev, zahteva pa aplikacijo določenih pravnih in ekonomskih znanj. Pri njenem preiskovanju se pogosto pojavi vprašanje, ali gre za kaznivo dejanje ali zgolj poslovno prakso, kar v številnih primerih predstavlja tudi obrambno strategijo vpletenih. Posledično je odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje davčne kriminalitete izredno kompleksno, zato so multidisciplinarni preiskovalni pristopi običajno nujni. Monografija bralcu ponuja vpogled v davčno kriminaliteto, njeno kompleksnost pa predstavlja s teoretičnega in praktičnega vidika. Izpostavlja vprašanja pravne kvalifikacije, izmenjave podatkov, uporabo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, vlogo politike in vprašanje znanstvenega raziskovanja te tematike.
Ključne besede: davčna kriminaliteta, davčna zatajitev, preiskovanje, Panamski dokumenti, multidisciplinarni preiskovalni pristop
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 556; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Delo na črno v gostinstvu
Danijel Pranjić, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo na črno predstavlja problem, ki ga pristojni organi in zakonodajalec poskušajo izkoreniniti že leta. To je protizakonita dejavnost, ki se pojavlja in ponavlja že vrsto let ter omejuje in slabi gospodarsko dejavnost. Leta 2014 so bili v upanju na boljši nadzor nad tovrstnimi kršitelji sprejeti novi ukrepi za boj proti delu na črno, kot tudi večje globe kršiteljem. Najbolj pogosto se delo in zaposlovanje na črno kažeta v večjih gospodarskih panogah (npr. v prometu, gradbeništvu, gostinstvu) (Dernovšek, 2013). Podjetja, oziroma delodajalci, želijo na ta način zmanjšati svoje stroške in privarčevati, posamezniki pa želijo npr. dodatno zaslužiti, se izogniti plačevanju davkov ipd. Negativne posledice pa občutijo vsi prebivalci, saj je zaradi dela in zaposlovanja na črno oškodovan državni proračun. Problem dela na črno je v nemerljivosti, kar pomeni, da o tem pojavu nimamo povsem točnih podatkov, v kolikšni meri se kaže na letni ravni. V diplomskem delu sta predstavljena delo in zaposlovanje na črno v gostinstvu, na kakšen način se izvajata ter značilnosti takšnega opravljanja. Predstavljeni so tudi razlogi, zaradi katerih prihaja do dela na črno, ter sankcije in posledice. Predstavljene so inšpekcijske službe, njihove pristojnosti in učinkovitost na tem področju. Opravili smo tudi raziskavo, pri kateri smo več oseb z izkušnjami z delom v gostinstvu anketirali glede izkušenj s tovrstnim delom, predvsem pa nas je zanimalo, zakaj se posameznik odloči za delo na črno v gostinstvu, katere so pozitivne in negativne posledice ter ali bi v prihodnje še zmeraj opravljali delo na črno v tej panogi.
Ključne besede: diplomske naloge, gostinstvo, kaznivo dejanje, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 999; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Inoculation of safety in healthcare
Bojan Dobovšek, Boštjan Slak, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: The purpose of this paper is to analyse - through a prism of informal institutions - the role and importance of security in healthcare and the manner in which healthcare sector copes with security threats in postmodern society. We note that bad informal institutions are differently reflected in Slovenia. In the forefront are the problems of systemic corruption, various forms of clientelism and nepotism. This is (in)directly reflected in the (lack of) quality of Slovenian healthcare system. Inadequate public procurement system and conflicts of interest in healthcare sector are causing inferior quality of the healthcare system, while informal institutions in politics and economics are weakening Slovenian economy, consequently affecting the funding of Slovenian healthcare system which is also undermined by the financial crisis. Additionally, globalisation, which has a (negative) impact on human health, has caused the importation of improper business practices into healthcare system. It is therefore necessary to develop a preventive action that will inoculate the idea of a safe country for the benefit of people and not for the benefit of bad informal networks.
Ključne besede: informal institutions, corruption, health systems, security
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (566,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vpetost organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo - odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje
Boštjan Slak, 2019, doktorska disertacija

Opis: Organizirana kriminaliteta je globalno percipirana kot ena izmed najresnejših groženj sodobni državni in socialno-družbeni ureditvi. Čeprav lahko v smislu modusa operandi govorimo o zelo starem pojavu, je organizirana kriminaliteta, v terminološki dikciji termin 19. stoletja. Navkljub dejstvu, da tako v smislu modusa operandi, kot v čisto jezikovnem smislu, ne gre za nov pojav, konkretne, globalno sprejete dikcije kaj je organizirana kriminaliteta vseeno še nimamo. Opazno je periodično re-fokusiranje med tem »kdo« je organizirana kriminaliteta in med »kaj je« organizirana kriminaliteta. Omenjena nedorečenost o tem »kaj je« organizirana kriminaliteta, gotovo služi političnim agendam, saj se preko poudarjanja, da organizirano kriminaliteto izvajajo tujci, oziroma neavtohtoni prebivalci neke države ustvarja moralno paniko, ki potem preko stroge represivne politične retorike prinaša politične točke. Na drugi strani se fokusiranje na vrsto kaznivih dejanj, ki prevladujejo znotraj klasične organizirane kriminalitete zakriva storilce beloovratniške in gospodarske kriminalitete, ki dejansko povzroča večjo škodo kot klasična organizirana kriminaliteta. Vpliv (na) gospodarstva se v diskurzu o organizirani kriminaliteti najpogosteje pojavi v navezavi govora o tendencah organizirane kriminalitete po t. i. infiltraciji v formalno gospodarstvo. Slednje je je pogosto videno, kot eno izmed največjih nevarnosti, ki jo povzroča organizirana kriminaliteta, čeprav empirični podatki o obstoju takih groženj niso najbolj preprečljivi (vsaj ne za večino držav). Vseeno pa, četudi skupine organizirane kriminalitete v formalno gospodarstvo ne vstopajo načrtno, fokusirano z izrecnem motivom izvajanja ali prikrivanja kaznivih dejanj so s formalnim gospodarstvom povezane zaradi naravnih denarnih tokov. Vsekakor tudi to ne sme biti spregledano. Neformalna in formalna gospodarska sfera sta neločljivo povezani, saj se vedno del sredstev, zasluženih v eni sferi porabi v drugi. Organizirana kriminaliteta oziroma člani skupin organizirane kriminalitete tu niso izjema, intenzivnost porabe njihovih sredstev v eni izmed sfer variira od višine njihovih (ne)legalnih sredstev in dejanskih razlogov ter želja po delovanju v drugi. V Sloveniji raziskovanje o tovrstni prepletenosti organizirane kriminalitete in formalne ekonomije še ni bilo in zato disertacija predstavlja prvo takšno delo. S klasičnim bi-parcialnem pristopom smo vpogledali v stanje vpetosti organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo v Sloveniji. Prvi del disertacije zajema poglobljen in obsežen pregled literature, drugi pa empirično več dimenzionalno raziskovanje, pri katerem je bila za poglavitno metodo uporabljen pregled tožilskih spisov, druga metoda pa strukturirani intervjuju z osebami, ki se pri svojem delu srečujejo s odkrivanjem, preiskovanjem in sojenjem v primerih organizirane kriminalitete. Na podlagi dostopnih podatkov ugotavljamo, da v Sloveniji obseg vpetosti klasične organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo ni alarmantne obsežnosti. Med motivi, ki zavisijo od tipa dejavnosti s katero se ukvarjajo poslovni subjekti, ki jih imajo v lasti člani skupine organizirane kriminalitete in tipa kriminalne dejavnosti s katero se le ti ukvarjajo, prevladuje želja po legalnem podjetništvu. V primeru ko gre za izkoriščanje prostitucije, pa so poslovni subjektu uporabljeni tudi za olajševanje oziroma prikrivanje tovrstne aktivnosti. V Sloveniji se direktno preiskovanje vpetosti (infiltracije) organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo RS ne izvaja, se pa posredno preko finančnih preiskav, vseeno pogleda v ekonomsko vedenje članov skupin organizirane kriminalitete. V tem obziru, se nakazuje, da so same finančne preiskave dobro narejene in preiskovalci dovolj usposobljeni, toda največji problem predstavlja zakonodaja na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki onemogoča ustrezno delovanje na tovrstnem področju. Prav tovrstna zakonodaja predstavlja problem tudi na področju preisk
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, formalna ekonomija, vpetost, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, doktorske disertacije
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici