SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev ravnanja z azbestnimi odpadki v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Damijan Poharc, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: pravo okolja, azbest, odpadki, diplomska dela
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 2509; Prenosov: 180
.pdf Polno besedilo (277,94 KB)

2.
3.
4.
Lekarniška dejavnost s poudarkom na koncesijskem razmerju : diplomsko delo
Tjaša Gojkovič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: lekarniška dejavnost, javne službe, koncesije, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2187; Prenosov: 289
.pdf Polno besedilo (383,29 KB)

5.
6.
KONCESIJE V ZDRAVSTVU
Nives Čavnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Javne službe lahko razdelimo na gospodarske in negospodarske. Med negospodarske spada tudi zdravstvena dejavnost, ki se deli na primarno, sekundarno in terciarno raven. Lahko jo opravljajo domače in tuje fizične in pravne osebe. Zdravstvena dejavnost kot javna služba se lahko opravlja v obliki javnega zdravstvenega zavoda, v obliki pravne osebe ali kot zasebni izvajalec. V drugem in tretjem primeru je za opravljanje zdravstvene dejavnosti potrebno pridobiti koncesijo, ki pomeni dovoljenje za vstop v mrežo javne zdravstvene službe. Lahko pa se zdravstvena dejavnost opravlja tudi v obliki čistega zasebništva. Koncesije na področju zdravstva se podeljujejo na voljo strank, brez javnega razpisa, kar je največja pomanjkljivost tega postopka. Koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe podeljujejo pristojni občinski oziroma mestni upravni organi ter ministrstvo za zdravje. Zakon o zdravstveni dejavnosti določa postopek podelitve koncesije in obvezno dokumentacijo, ki je podlaga za odločitev upravnega organa oziroma za izdajo odločbe. Pogodbeno razmerje pri koncesijah v zdravstvu je razdeljeno na dva dela: na koncesijsko pogodbo, ki podeli le pravico opravljati javno službo, in pogodbo med koncesionarjem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki uredi obseg izvajanja zdravstvenih storitev in plačilo zanje. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravljajo javno službo pod enakimi pogoji. To pa ne pomeni, da so ti pogoji tudi v resnici enakopravni. Da lahko zdravnik opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, mora izpolnjevati določene pogoje.
Ključne besede: javne službe, negospodarske javne službe, koncesija, zdravstvena dejavnost, javna služba, zasebna zdravstvena dejavnost, javni zavod.
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 7062; Prenosov: 979
.pdf Polno besedilo (366,88 KB)

7.
PRAKTIČNI VIDIKI IZVAJANJA ZAKONODAJNIH OBVEZ NA PODROČJU DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
Žiga Berložnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s teoretičnega vidika opredelili informacije javnega značaja, jim določili zakonodajni okvir, opozorili na praktične vidike teh informacij ter izpostavili pomen teh informacij za dobro funkcioniranje državnega aparata. Ožje smo se opredelili na kataloge informacij javnega značaja, ki jih morajo imeti vsi neposredni in posredni proračunski uporabniki, znotraj tega področja pa smo se osredotočili na sektor srednjega, višjega in visokega šolstva. V empiričnem delu smo preverjali, kakšna je kakovost spletnih strani izbranih izobraževalnih ustanov ter v kolikšni meri ti zavezanci izpolnjujejo zakonska določila, ki se navezujejo na objavo informacij javnega značaja in na objavo katalogov informacij javnega značaja na svetovnem spletu. Vzorec raziskave je zajemal 273 spletnih strani ter 81 katalogov informacij javnega značaja. Med drugim smo ugotovili, da se določila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja slabo izvajajo.
Ključne besede: pravica dostopa do informacij javnega značaja, katalog informacij javnega značaja, zavezanec, upravičenec, šolski sektor, svetovni splet
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 1292; Prenosov: 90
.pdf Polno besedilo (384,74 KB)

8.
PRAVNA UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE NA HRVAŠKEM
Jasmina Dukarić, 2010, diplomsko delo

Opis: Republika Hrvaška je unitarna, nedeljiva, demokratična in socialna država. Državna oblast je utemeljena na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno ter je omejena s pravico do lokalne in regionalne samouprave. Lokalna samouprava je organizirana na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest (lokalna samouprava v ožjem pomenu), drugo raven (regionalno) pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Enote lokalne in regionalne samouprave imajo pravico do medsebojnega sodelovanja in združevanja ter pravico do sodelovanja z lokalnimi enotami drugih držav. Pravica do lokalne in regionalne samouprave se uresničuje preko lokalnih in regionalnih predstavniških in izvršilnih organov izvoljenih na svobodnih volitvah, prebivalcem pa je omogočeno tudi neposredno sodelovanje pri opravljanju lokalnih nalog skozi referendume, zbore in druge oblike neposrednega odločanja. Enote lokalne samouprave opravljajo naloge iz lokalnega delokroga s katerimi se neposredno uresničujejo potrebe prebivalcev, enote regionalne samouprave pa opravljajo naloge regionalnega značaja. V skladu z načelom subsidiarnosti imajo pri dodeljevanju nalog prednost tiste enote, ki so najbližje prebivalcem. Osrednja državna oblast ne sme posegati v tisto, kar je v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti. Enote lokalne in regionalne samouprave imajo pravico do lastnih prihodkov, država pa je dolžna pomagati finančno šibkejšim enotam lokalne samouprave ter financirati opravljanje prenesenih nalog.
Ključne besede: lokalna samouprava, Hrvaška, občine, mesta, županije
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2706; Prenosov: 273
.pdf Polno besedilo (334,14 KB)

9.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Ključne besede: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 4932; Prenosov: 1085
.pdf Polno besedilo (467,41 KB)

10.
PRIMERJAVA UREDITVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ( NA PRIMERU PTUJA IN VARAŽDINA)
Alen Iljevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta nedeljivi, demokratični, pravni in socialni državi. V obeh državah je zagotovljena pravica do lokalne in regionalne samouprave. V republiki Hrvaški je lokalna samouprava organizirana na dveh ravneh, prav tako je v Republiki Sloveniji že leta 2006, s spremembo Ustave Republike Slovenije, dana podlaga za dvotirni sistem. Na Hrvaškem prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest, drugo regionalno raven pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Na prvi ravni enote lokalne samouprave opravljajo naloge, ki se neposredno tičejo prebivalcev njihovega območja, na drugi ravni pa enote regionalne samouprave opravljajo naloge regionalnega pomena. V Sloveniji lokalno samoupravo predstavlja 211 občin in druge lokalne skupnosti. Občine se lahko povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina je pristojna za urejanje lokalnih zadev, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Država pa lahko z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če pridobi soglasje občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, ter zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. V obeh državah se enote lokalne samouprave lahko samostojno povezujejo in sodelujejo med seboj pri opravljanju svojih nalog. Delo v enotah lokalne samouprave v obeh državah vodijo organi, ki se jih voli na svobodnih volitvah. Prav tako je v obeh državah omogočeno neposredno sodelovanje prebivalcev pri opravljanju lokalnih nalog preko referendumov in drugih oblik odločanja, ki se med državama nekoliko razlikujejo. V obeh državah imajo enote lokalne samouprave pravico do lastnih prihodkov, s katerimi se financirajo, državi pa sta dolžni poskrbeti za občine, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti niso sposobne same financirati opravljanja svojih nalog in jim zagotoviti dodatna sredstva. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem za zagotavljanje javnih dobrin in komunalnih storitev skrbijo javne službe, katerih organizacija se v državah nekoliko razlikuje.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, enote lokalne samouprave, javne službe
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 2549; Prenosov: 347
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici