| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v sloveniji
Boštjan Bohar, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti področje okoljskega poročanja in s pomočjo analiziranja letnih poročil posameznih podjetij ugotoviti razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih slovenskih podjetij. Naša naloga je bila na splošno opredeliti pojem okoljskega poročanja, predstaviti dosedanje raziskave na tem področju na tujem in v Sloveniji, proučiti standarde okoljskega poročanja, proučiti teoretični okvir okoljskega poročanja, analizirati in ugotoviti razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v Sloveniji. Tako smo v magistrskem delu opredelili okoljsko poročanje, predstavili kratko zgodovino, smernice, funkcije in elemente okoljskega poročanja, njegove prednosti in slabosti, načela in cilje ter standardizacijo, primerjavo ISO 14001 in sheme EMAS ter predstavili dosedanje raziskave na tujem in v Sloveniji. Nato smo na podlagi teoretičnih spoznanj oblikovali in izvedli empirično raziskavo, s katero smo proučevali razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v Sloveniji s pomočjo analize 100 letnih poročil slovenskih podjetij, in sicer 50 srednjih in 50 velikih podjetij, ki smo jih izbrali po regijah. Tako smo v vsaki izmed 11 slovenskih regij izbrali štiri srednja in štiri velika podjetja, le v osrednjeslovenski regiji smo izbrali šest srednjih in šest velikih podjetij. Sto letnih poročil podjetij smo nato analizirali na podlagi desetih kriterijev. Te rezultate smo obdelali s pomočjo programa SPSS in na podlagi dobljenih statističnih podatkov potrdili ali zavrnili štiri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se okoljskemu poročanju v Sloveniji namenja še vedno premalo pozornosti in sredstev. Po našem mnenju bi morala na tem področju več narediti država, ki bi morala določiti zakonodajo tako, da bi bilo vsako podjetje, ne glede na velikost, zavezano k vsaj delnemu poročanju o okolju.
Ključne besede: okoljsko poročanje, slovenska podjetja, letna poročila, okoljski standardi
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 1194; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
REVIZORJEVI POSTOPKI PREVERJANJA DELOVANJA NOTRANJIH RAČUNOVODSKIH KONTROL V DRUŽBI X
Boštjan Bohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Notranje računovodske kontrole so načrtno in sistematično vgrajeni postopki in metode, ki zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov, omogočajo varovanje premoženja, preprečujejo in odkrivajo napake v delovanju podjetja ter zagotavljajo spoštovanje zakonov in načel, sprejetih v splošnih aktih podjetja. Notranje računovodske kontrole tudi zagotavljajo delovanje računovodskega sistema, kateri zagotavlja podatke in informacije za izdelavo računovodskih izkazov, za katere je odgovorno poslovodstvo. Notranje računovodske kontrole lahko delujejo le v urejenem okolju. S sistemom notranjih računovodskih kontrol želimo preprečiti in odpraviti napake in prevare. Revizor se mora najprej temeljito seznaniti s kakovostjo notranjih računovodskih kontrol, saj je od njih odvisna zanesljivost računovodskih izkazov in poslovnih poročil. To stori s pomočjo preučevanja delovnih procesov in dokumentacije. Tako poizveduje o sistemu notranjih računovodskih kontrol s vprašalniki, opisi potekov procesov in dokumentacije ter z razgovori. Pri preverjanju notranjih računovodskih kontrol bo revizor s pomočjo poteka dokumentov spoznal, če so prejete informacije o delovanju sistema pravilne in popolne. V primeru, da pride do pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju notranjih računovodskih kontrol, mora revizor seznaniti poslovodstvo in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Na podlagi ugotovitev o zanesljivosti in ustreznosti delovanja notranjih računovodskih kontrol revizor poroča poslovodstvu o kakovosti notranjih računovodskih kontrol in določi vrsto, obseg in čas postopkov za preverjanje podatkov v računovodskih izkazih. Če revizor ugotovi, da so notranje računovodske kontrole zanesljive in ustrezne, preverja le manjšo količino podatkov. V primeru ugotovitve, da so notranje računovodske kontrole nepopolne pa obseg preverjanja podatkov v računovodskih izkazih poveča.
Ključne besede: notranje računovodske kontrole, sistem notranjih računovodskih kontrol, revidiranje notranjih računovodskih kontrol, revizor, revizorjevi postopki, MSR 315.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2188; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici