1. Nanodelci hitozana kot potencialni protimikrobni premazZdenka Peršin Fratnik, Uroš Maver, Metod Kolar, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, Boštjan Vihar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Namen študije je bil ugotoviti protimikrobno učinkovitost hitozanskih nanodelcev v primerjavi s hitozansko raztopino in sled temu njihovo učinkovito rabo na medicinskih tekstilnih materialih.
Ključne besede: chitosan, nanoparticles, antimicrobial activity, coatings, medical textile materials
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (903,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kratek pregled platform za ADME testiranjeTina Maver, Boštjan Vihar, Uroš Maver, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V zadnjem času je bil dosežen pomemben napredek pri razvoju ADME (absorpcija, distribucija, metabolizem, ekskrecija) modelov, vendar izziv ostaja vzpostaviti platforme, ki bi zmanjšale testiranje na živalih in stroške raziskav. Naraščajoča pomembnost farmakokinetičnih interakcij poudarja potrebo po zanesljivih in
ponovljivih ADME modelih, ki so vse bolj ključni za razvoj zdravil in zagotavljanje varnosti z željo po preprečevanju
resnih kliničnih zapletov in hospitalizacije.
Ključne besede: ADME, drug interaction studies, in vitro models, pharmacokinetics, multi-organ models
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (405,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Metoda kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode za klasifikacijo vrste aktivnosti vzdrževanja : doktorska disertacijaTjaša Heričko, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo raziskovalni problem avtomatizacije prepoznavanja namenov sprememb programskih rešitev, izvedenih v fazi vzdrževanja. Klasifikacija programskih sprememb glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja, ki odraža specifične namene sprememb, omogoča učinkovitejšo analizo in načrtovanje vzdrževanja, podpira delovne procese in naloge razvijalcev ter se pogosto uporablja v raziskavah programskega inženirstva za proučevanje sprememb in evolucije rešitev. S ciljem ugotavljanja raziskovalnih vrzeli smo s sistematičnim pregledom literature proučili obstoječe pristope h klasifikaciji sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Za naslovitev teh vrzeli smo s študijo sistematičnega mapiranja pregledali pristope vektorizacije sprememb programske kode z učenjem predstavitev na podlagi izvorne kode, ki se v obstoječi literaturi uporabljajo za naslavljanje različnih izzivov programskega inženirstva. Na podlagi ugotovitev smo razvili in predlagali novo metodo kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode, ki omogoča ekstrakcijo semantičnih značilk sprememb izvorne kode med dvema različicama programske rešitve ob upoštevanju konteksta sprememb. Predlagana metoda predstavi spremembo programske rešitve kot množico podrobnih sorodnih sprememb programske kode, temelječih na predstavitvah zaznanih razlik v izvorni kodi na osnovi žetonov. Za ekstrakcijo semantičnih vložitev sorodnih sprememb metoda uporablja strojno učenje s prenosom znanja iz izbranega prednaučenega jezikovnega modela programske kode iz družine modelov BERT, kot so CodeBERT, UniXcoder in StarEncoder, ki je bil predhodno dodatno prilagojen ciljni nalogi s paradigmama samonadzorovanega in nadzorovanega učenja. Pridobljene vektorske vložitve podrobnih sorodnih sprememb so nato združene v enotno semantično vektorsko predstavitev spremembe programske rešitve. Za klasifikacijo sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja smo na označeni podatkovni množici izgradili modele strojnega učenja, pri čemer smo za ekstrakcijo značilk uporabili predlagano metodo ter referenčne in obstoječe metode predstavitve sprememb rešitev. Z nadzorovanim eksperimentom, študijo ablacije in primerjalno študijo smo proučili vpliv različnih parametrov predlagane metode predstavitve sprememb na uspešnost klasifikacije, primerjali uspešnost klasifikacije ob uporabi predlagane metode v primerjavi z uporabo referenčnih in obstoječih metod predstavitve sprememb ter ovrednotili uspešnost multimodalnih modelov strojnega učenja, temelječih na nadgradnji obstoječih metod predstavitve sprememb s predlagano metodo z združevanjem modalnosti naravnega jezika in programske kode. Empirične rezultate smo statistično analizirali s pomočjo frekventistične in Bayesove statistike. Izsledki raziskav potrjujejo izhodiščno tezo, da je z uporabo nove metode mogoče izgraditi modele strojnega učenja, ki uspešno klasificirajo spremembe programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Osrednje ugotovitve doktorske disertacije so naslednje: vektorske predstavitve sprememb programske kode na osnovi predlagane metode dosegajo primerljivo ali višjo uspešnost pri klasifikaciji v primerjavi s predstavitvami na osnovi referenčnih in obstoječih metod; zmanjšanje dimenzionalnosti kontekstno odvisnih vektorskih predstavitev sprememb omogoča zmanjšanje števila dimenzij brez negativnega vpliva na uspešnost klasifikacije; multimodalni klasifikacijski modeli dosegajo višjo uspešnost klasifikacije v primerjavi z unimodalnimi modeli.
Ključne besede: vzdrževanje programske opreme, spremembe programskih rešitev, rudarjenje repozitorijev programskih rešitev, strojno učenje, klasifikacija, nevronski jezikovni modeli programske kode, vektorske predstavitve, vektorska vložitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,56 MB) |
4. Primerjava tehnologij za asinhrono nalaganje in prikaz filtrovMiha Žabkar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga primerja spletne komponente, Lit in React za asinhrono nalaganje in upodabljanje filtrov v spletnih aplikacijah. Predstavljene so teoretične osnove asinhronega nalaganja podatkov in filtrskega prikaza ter ključne značilnosti posamezne tehnologije. Izvedena je bila implementacija in primerjava zmogljivosti in zahtevnosti implementacije posamezne tehnologije. Na podlagi ugotovitev so podana priporočila za izbiro najprimernejše tehnologije glede na specifične zahteve aplikacije.
Ključne besede: asinhrono, filter, Lit, React, Webcomponent
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. Mesenchymal stem cells isolated from paediatric paravertebral adipose tissue show strong osteogenic potentialJan Rožanc, Lidija Gradišnik, Tomaž Velnar, Minja Gregorič, Marko Milojević, Boštjan Vihar, Boris Gole, Uroš Maver, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Mesenchymal stem cells (MSCs) represent the basis of novel clinical concepts in cellular therapy and tissue regeneration. Therefore, the isolation of MSCs from various tissues has become an important endeavour for stem cell biobanking and the development of regenerative therapies. Paravertebral adipose tissue is readily exposed during spinal procedures in children and could be a viable source of stem cells for therapeutic applications. Here, we describe the first case of MSCs isolated from paravertebral adipose tissue (PV-ADMSCs), obtained during a routine spinal surgery on a child. Using quantitative real-time PCR and flow cytometry, we show that PV-ADMSCs have different levels of stem marker expression compared to the MSCs from other sources while having the highest proliferation rate. Furthermore, we evaluate the multipotency of PV-ADMSCs by the three-lineage (adipogenic, osteogenic and chondrogenic) differentiation and compare it to the multipotency of MSCs from other sources. It was found that the PV-ADMSCs have a strong osteogenic potential in particular. Taken together, our data indicate that PV-ADMSCs meet the criteria for successful cell therapy, defined by the International Society for Cellular Therapy (ISCT), and thus, could provide a source of MSCs that is relatively easy to isolate and expand in culture. Due to their strong osteogenic potential, these cells provide a promising basis, especially for orthopaedic applications.
Ključne besede: mesenchymal stem cells, paediatric surgery, paravertebral adipose tissue, regenerative medicine, stem marker expression, osteogenic potential, differentiation
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv trajanja reanimacije na njeno kakovostBoštjan Turza, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V predbolnišničnem okolju se nemalokrat zgodi, da do prihoda nujne medicinske pomoči izvaja reanimacijo le ena oseba. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se s trajanjem reanimacije, katero izvaja ena oseba, spreminja kakovost izvajanja stisov prsnega koša in umetnih vpihov z dihalnim balonom.
Metode: V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, za opis raziskovalnega področja, v raziskovalnem delu pa neslučajnostni kratek pilotski priložnostni raziskovalni vzorec. Raziskovalni vzorec je zajemal deset izvajalcev šestnajstminutne reanimacije, ki se vključujejo v sistem predbolnišnične nujne medicinske pomoči. S pomočjo simulatorja Leardal QCPR Resusci Anna smo merili frekvenco, globino in popustitev stisov prsnega koša ter volumne danih vpihov z dihalnim balonom.
Rezultati: Na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, smo ugotovili, da čas trajanja šestnajstminutne reanimacije ne vpliva na kakovost globine in frekvence stisov prsnega koša. Prav tako ne vpliva na volumne, dane z dihalnim balonom. Negativno pa vpliva na kakovost popustitve stisov prsnega koša, kar smo zaznali že po dveh minutah izvajanja simulacije.
Razprava in sklep: Naše ugotovitve kažejo, da ima trajanje reanimacije določen negativen vpliv na kakovost izvajanja reanimacije, in sicer že v prvih minutah. Smiselno bi bilo, da vsako reanimacijo izvajata najmanj dve osebi ter se izmenjujeta na dve minuti ali ob prvih znakih utrujenosti, če se le ti pojavijo prej.
Ključne besede: stisi prsnega koša, kakovost kardio-pulmonalnega oživljanja, vpliv na oživljanje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. Testing the 'parasite-mediated domestication' hypothesis: a comparative approach to the wild boar and domestic pig as model speciesRenat Oleinic, Janez Posedi, Relja Beck, Nikica Šprem, Dubravko Škorput, Boštjan Pokorny, Dejan Škorjanc, Maja Prevolnik Povše, Janko Skok, izvirni znanstveni članek Ključne besede: domestication, domestication syndrome, endoparasites, helminths, protozoa, sus scrofa
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,02 MB) |
8. Razvoj modela za ocenjevanje delovne uspešnosti policistovBoštjan Oblak, 2024, magistrsko delo Opis: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.
Ključne besede: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,43 MB) |
9. Analiza in primerjava sodobnih orodij in tehnologij za orkestracijo v kontekstu arhitekture mikrostoritevFilip Zdjelar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo in primerjamo sodobna orodja in tehnologije za orkestracijo v kontekstu arhitekture mikrostoritev. V to vključimo tudi pregled arhitekture mikrostoritev, uporabo zabojnikov ter funkcionalnosti orodij in tehnologij za orkestracijo, kot so Docker Swarm, Kubernetes in OpenShift. Izvedemo primerjavo njihove zmogljivosti v obliki obremenitvenih testov ter analiziramo rezultate. V raziskavi navedemo tudi praktične primere, ki ponujajo vpogled v uporabo tehnologij v realnih okoljih. Na koncu predstavimo smernice za izbiro in implementacijo orodij glede na specifične potrebe organizacije, s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti.
Ključne besede: orkestracija, mikrostoritev, Docker Swarm, Kubernetes, OpenShift
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (8,01 MB) |
10. Pregled in analiza orodij in ogrodij Node.js za podporo neprekinjene integracijeLuka Šnajder, 2024, diplomsko delo Opis: Neprekinjena integracija (CI) je ključnega pomena za sodoben razvoj programske opreme, saj omogoča pogosto združevanje in testiranje kode. Vendar pa implementacija neprekinjene integracije v različnih okoljih, kot je Node.js, predstavlja izziv zaradi raznolikosti razpoložljivih orodij in praks. Cilj diplomske naloge sta bila pregled in analiza učinkovitosti različnih orodij neprekinjene integracije pri podpori razvoja Node.js aplikacij. Uporabili smo primerjalno analizo na orodjih neprekinjene integracije, kot so Jenkins, GitHub Actions in CircleCI, analizirali izzive teh orodij v podjetjih ter izvedli optimizacijo cevovoda za izboljšanje učinkovitosti. Glavni rezultati raziskave so pokazali prednosti in slabosti posameznih orodij ter izpostavili pomen dobre pokritosti kode in testov za uspešnost procesov neprekinjene integracije.
Ključne besede: Neprekinjena integracija, Node.js, CI/CD orodja, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,40 MB) |
