SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
Analiza uporabnosti spletnih vsebin na interaktivnih zaslonih
Denis Martinec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali uporabnost interaktivnih zaslonov v primerjavi z osebnim računalnikom in mobilnim telefonom. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko pričakujemo, da bo zaradi interaktivnih zaslonov nastala potreba po preoblikovanju odzivnih spletnih strani ter ali obstajajo razlike med odzivnimi in klasičnimi spletnimi stranmi pri uporabi naprav z različno velikimi zasloni ter tipi interakcije. Kot primarno metodo raziskovanja smo izbrali eksperiment, v katerem smo primerjali omenjene naprave na različnih tipih spletnih strani (odzivne spletne strani in klasične spletne strani). S pomočjo analize obstoječih raziskav smo pridobili podatke o obstoječem delu in stanju smernic za spletne strani pri uporabi večjih zaslonov. Pri analizi rezultatov eksperimenta smo uporabljali različne statistične metode. Rezultati analize so pokazali, da velikost zaslona in tip interakcije vplivata na uporabnost spletnih strani. Prav tako smo ugotovili, da so interaktivni zasloni po uporabnosti bližje osebnim računalnikom kot mobilnim telefonom.
Ključne besede: interaktivni zasloni, uporabnost, tipi spletnih strani, interakcija
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

72.
Dogodkovno vodena arhitektura na primeru storitev interneta stvari
Mitja Galun, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili ključne značilnosti dogodkovno vodene arhitekture in interneta stvari. Opisali in predstavili smo najbolj razširjene protokole ter njihovo delovanje. Podrobneje smo se posvetili tehnologiji bluetooth v kontekstu lokacijskega zaznavanja in navigacije v zaprtih prostorih. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na problematiko pravilnega zaznavanja najbližjega oddajnika v sistemih, ki se uporabljajo za lokacijsko oglaševanje na sejmih, razstavah in v muzejih. Z rezultati raziskovalnega dela magistrskega dela smo podali učinkovite smernice in napotke za načrtovanje umeščanja oddajnikov v prostor ter za optimiziranje obstoječih algoritmov, ki se uporabljajo za zaznavanje oddajnikov v mobilnih aplikacijah.
Ključne besede: EDA, IOT, BLE, lokacijsko oglaševanje, iBeacon
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 187; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (7,32 MB)

73.
Analiza sprejetosti in uporabe tehnologij ws-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitev
Diana Matić, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela so tehnologije WS-* in storitveno usmerjena arhitektura. Glavni cilj magistrskega dela je bil analizirati sprejetost in uporabo tehnologij WS-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitev. To smo storili s pomočjo spletne ankete, ki jo uvrščamo med empirične raziskovalne metode. S pomočjo študije literature smo prišli do ključnih podatkov, ki smo jih uporabili v raziskavi. Primarno smo želeli ugotoviti v kolikšni meri se uporabljajo standardizirane tehnologije WS-*, kaj so glavni razlogi za uporabo ali za neuporabo in uporabniški vidik o tehnologijah WS-*. V raziskavo smo vključili razširjeni model sprejetosti tehnologij (TAM2), s katerim smo preverjali vpliv različnih dejavnikov na uporabo WS-*. Na podlagi razmeroma majhnega števila v celoti izpolnjenih anket smo prišli do ugotovitve, da tematika ciljni skupini respondentov ni blizu. Prav tako smo ugotovili, da respondenti izbrane tehnologije WS-* uporabljajo pretežno za rešitve, ki morajo ustrezati visoki stopnji kakovosti, v veliko primerih pa uporaba WS-* ni potrebna. Raziskavo bi lahko nadaljevali z omejitvijo na velika podjetja, v katerih razvijajo visokokakovostne storitveno usmerjene rešitve.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, WS-*, sprejetost in uporaba, TAM2
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 136; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (11,45 MB)

74.
Zajem in analiza kontekstnih podatkov o uporabniku
David Vrbančič, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet je zaradi velikega števila podatkov postal bogat vir informacij, zato je pomembno, da uporabniku zagotovimo ustrezne informacije ob pravem času. Zajem in analiza kontekstnih podatkov nam lahko pomagata pri zagotavljanju ustreznih informacij. V sklopu magistrskega dela smo predstavili kje in na kakšen način pridobiti kontekstne podatke o uporabniku, kako le-te primerno shraniti, obdelati in predstaviti uporabniku. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo ugotovili, da je zavedanje uporabnikov o pridobivanju kontekstnih informacij odvisno od predstavitve uporabe kontekstnih podatkov (pravilniki o zasebnosti). Ali pridobivanje kontekstnih podatkov uporabnike moti, je odvisno od namena uporabe kontekstnih informacij. Starost je faktor, ki ima največji vpliv na zavedanje pridobivanja kontekstnih informacij med starejšimi in mlajšimi uporabniki. Za namen izboljšanja uporabniške izkušnje uporabniki niso pripravljeni deliti kontekstne informacije, vendar verjamejo, da lahko dostop do kontekstnih podatkov izboljša učinkovitost storitev. Na podlagi pridobljenih rezultatov testiranja klasifikatorja, ki temelji na naivnem Bayesovem algoritmu, smo ugotovili, da le-ta doseže visoko natančnost klasifikacije in je posledično primeren za klasifikacijo vsebine pridobljene iz socialnih omrežij. Možnosti za nadaljnje delo vidimo v nadgradnji inteligentnega sistema ter s tem izboljšanju natančnosti klasifikacije algoritma. Nadgrajen klasifikacijski algoritem bi pri klasifikaciji znal povezati in upoštevati čim več odvisnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat klasifikacije.
Ključne besede: kontekst, kontekstni podatki (informacije), socialna omrežja, analiza podatkov, klasifikacija podatkov, inteligentni sistemi, sistemi priporočil
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 294; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

75.
Sprejetost programskih ogrodij JavaScript za razvoj sodobnih spletnih rešitev
Domen Rogina, 2018, magistrsko delo

Opis: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katera so trenutno aktualna programska ogrodja JavaScript in kako so ta programska ogrodja sprejeta med razvijalci sodobnih spletnih rešitev. Ker obstaja veliko ogrodij, smo se v raziskavi omejili na le nekaj trenutno aktualnih. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika in je temeljila na teoretičnem modelu TAM, ki smo ga dodatno razširili z naslednjimi konstrukti: tehnološka kompleksnost, preprostost učenja, zaupanje, zaznavanje kakovosti in kompatibilnost. Ogrodja, ki smo jih uporabili v anketnem vprašalniku smo identificirali s pregledom obstoječe literature. S pomočjo deskriptivne analize podatkov smo raziskali, katera ogrodja se najpogosteje uporabljajo, z analizo Crombach alfa pa smo določili zanesljivosti posameznih konstruktov s podatki. Analizo na osnovi strukturnih modelov, na osnovi katerih smo ugotavljali ali obstajajo signifikantni vplivi med spremenljivkami teoretičnega modela, smo opravili z orodjem Amos. Glavno omejitev naše raziskave pa je predstavljal ne naključni vzorec, ki ga zaradi tega, ker pri anketnem vprašalniku nismo zajeli celotne populacije razvijalcev, nismo mogli zagotoviti.
Ključne besede: programsko ogrodje, ogrodje JavaScript, JavaScript, razvoj sodobnih spletnih rešitev
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 212; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

76.
Implementacija metod iskanja najkrajše poti za optimizacijo povezovanja v socialnih omrežjih
Tadej Hertiš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo problem iskanja najkrajše poti v socialnih omrežjih na podlagi pregleda, analize in implementacije metod iskanja najkrajše poti. Izdelan je bil sistematičen pregled literature kot podlaga za identificiranje najpogosteje uporabljenih metod iskanja najkrajše poti v analizi socialnih omrežij. Predstavljena je implementacija dveh poglavitnih metod iskanja najkrajše poti: Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem. Na podlagi implementacije sta bila izvedena eksperiment učinkovitosti delovanja algoritmov in primerjalna analiza. Na praktičnem primeru realnega socialnega omrežja je prikazana uporaba tradicionalnih metod iskanja najkrajše poti za izračun metrik v analizi socialnih omrežij. Ugotovljeno je bilo, da se Dijkstrov algoritem zaradi preprostejše implementacije izvaja hitreje kot Bellman-Fordov algoritem. Na velikih socialnih omrežjih se za hitrejše iskanje najkrajše poti uporabljajo hevristični pristopi in združevanje vozlišč v skupine. Prav tako Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkrajše poti v socialnih omrežjih ne podpirata nekaterih vrst komunikacijskih povezav med uporabniki.
Ključne besede: problem iskanja najkrajše poti, Dijkstrov algoritem, Bellman-Fordov algoritem, socialno omrežje, analiza socialnih omrežij
Objavljeno: 17.07.2018; Ogledov: 200; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

77.
Izgradnja in analiza interaktivne spletne trgovine z uporabo orodja Adobe Animate
Nuša Majcen, 2018, diplomsko delo

Opis: Število uporabnikov, ki dostopajo do interneta in ga redno uporabljajo, je v dobrih dvajsetih letih zrastlo za približno dvesto petdeset krat, zato je spletna ponudba postala nuja. Spletne trgovine svojim kupcem omogočajo nakupovanje iz udobja lastnega doma in dostavo kupljenih izdelkov v nekaj dneh. Za postavitev spletne trgovine si je potrebno zastaviti dobro strategijo – spletni nastop, glavne cilje, funkcionalnosti in analizirati konkurenčna podjetja. Zaradi velikosti spletnega trga in števila ponudnikov, je za obstoj trgovine kupcem potrebno ponuditi nekaj novega in svežega. V diplomski nalogi nas je zanimalo, ali interaktivna vsebina pripomore k večji uspešnosti spletne trgovine. V praktičnem delu je izgradnja le-te, pri kateri smo upoštevali analizirane smernice za postavitev uspešne spletne trgovine, potekala v ogrodju Wordpress. Spletna trgovina ponuja interaktivno animacijo, ki kupcem omogoča sestavo lastnega nakita. Raziskava, ki je bilo izvedena na relativno majhnem vzorcu, je pokazala, da interaktivnost spletne trgovine pripomore k večji uspešnosti in prepoznavnosti, prav tako pa je pomemben izgled, navigacija in organiziranost trgovine.
Ključne besede: spletna trgovina, interaktivnost, Wordpress, uporabniška izkušnja, Adobe Animate
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 254; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

78.
Analiza in primerjava sodobnih programskih orodij za razvoj prilagodljivih interaktivnih spletnih vmesnikov
Urška Arzenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi spletnih rešitev so v veliko pomoč spletna programska ogrodja, ki prihranijo čas razvoja in močno olajšajo delo, saj že vsebujejo vnaprej pripravljeno kodo. V diplomski nalogi so podrobneje predstavljena ogrodja Semantic UI, UIkit in Skeleton. Namen diplomskega dela je bil analizirati in primerjati spletna programska ogrodja na primeru izgradnje spletne strani. S pomočjo omenjenih ogrodij smo izdelali vizualno podobne spletne strani in analizirali ter primerjali naslednje kriterije: osnovni elementi (navigacija, obrazci, gumbi), dokumentacija, skupnost, podpora in aktivni razvoj, čas učenja, statična analiza programske kode, ter ogrodja na podlagi teh kriterijev tudi ocenili. Ugotovili smo, da je za izdelavo spletnih strani najprimernejše ogrodje Semantic UI, predvsem z vidika podpore uporabnikom in dokumentacije, kar pa smo tudi potrdili s statično analizo kode, saj ogrodje Semantic UI vsebuje največ predpripravljenih datotek CSS in Javascript, ki vsebujejo veliko stilov in funkcij, ki so na voljo za oblikovanje spletnih strani.
Ključne besede: spletno programsko ogrodje, Semantic UI, UIkit, Skeleton
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

79.
Integracija naprav v pametni rešitvi na osnovi platforme Eclipse IoT
Nino Klajnšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Internet stvari velja za eno najhitreje rastočih tehnoloških področij na svetu, saj predstavlja ključno komponento avtomatizacije industrije; prav tako se vrednost interneta stvari pozna v družbi in okolju. S hitrim razvojem interneta stvari so se razvile platforme, ki omogočajo kvalitetnejši in hitrejši razvoj. V tem delu smo pregledali področje IoT in platforme, ki jih ponuja. Obširneje smo preučili odprtokodno platformo Eclipse IoT. Zanimalo nas je, kaj platforma ponuja, katere projekte vključuje in katere standarde le-ti implementirajo. Z razvojem lastne rešitve smo preizkusili razvoj v okolju Eclipse IoT in preverili, kako aktivno se vključeni projekti razvijajo; preverili smo tudi kvaliteto dokumentacije.
Ključne besede: internet stvari, Eclipse IoT, platforma IoT, odprtokodna platforma, pametna rešitev
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 225; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (980,66 KB)

80.
Načrtovanje in razvoj rešitev za pametni hladilnik
Jure Vidmar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili rešitev, ki uporabniku omogoča pregled in nadzor nad izdelki v hladilniku. Rešitev spada med področje interneta stvari, pri čemer se s povezovanjem mikroračunalnika Raspberry Pi 3B, Raspberry Pi kamere, senzorja AM2302, LED-diod, bralnika črtnih kod in odprtokodne platforme Openhab uporabniku preko obstoječe mobilne aplikacije omogoči pregled izdelkov ter se ga obvesti, kadar se izdelku približuje rok uporabe ali temperatura v hladilniku nepričakovano naraste. Izdelki, ki imajo črtno kodo, so na uporabniškem vmesniku prikazani v tabeli, ki se lahko ureja, ostali pa so vidni preko slike. Z rešitvijo smo želeli preizkusiti medsebojno povezovanje različnih naprav in tehnologij, spodbuditi racionalno porabo izdelkov, nadzorovati temperaturo hladilnika in omogočiti dostop do podatkov iz katerekoli lokacije.
Ključne besede: Raspberry Pi, internet stvari, Openhab, kamera, hladilnik
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici