SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
ZAVEDANJE UPORABNIKOV O ZASEBNOSTI IN VARNOSTI OBLAČNIH STORITEV
Dejan Tojnko, 2016, diplomsko delo

Opis: Varnost in zasebnost podatkov, je v današnjem času zelo pomembna, saj se informacije o ljudeh zbirajo na vsakem koraku na vsakem koraku. Naloga skrbnikov podatkov je, da podatke zaščitijo in tako varujejo zasebnost, naloga ljudi pa je, da z svojimi podatki ravnajo odgovorno in so seznanjeni komu jih predajajo. V prvem delu diplomskega dela smo teoretično opisali, kaj pomeni varnost in zasebnost podatkov in kako se zagotavlja. V drugem delu, pa smo izvedli raziskavo z pomočjo eksperimenta, ki je vključeval napravo za sledenje očem in anketni vprašalnik. V tretjem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave in podali nekaj predlogov. Rezultati raziskave so pokazali, da uporabniki ne zaupajo v oblačne storitve, kar je lahko posledica tega, da so zelo slabo seznanjeni z varnostjo in varovanjem zasebnosti v tovrstnih storitvah. Uporabnik prav tako ne pozna svojih pravic in se ne seznani z pogoji uporabe, čeprav jih ponudniki jasno predstavijo. Na splošno je zavedanje o varnosti in zasebnosti zelo nizko. Ugotovili smo, da raziskava pri kateri potrebujemo več kandidatov in posebno opreme še zdaleč ni preprosta za izvedbo in zahteva veliko priprav in načrtovanja.
Ključne besede: Saas - Software as a service – programska oprema kot storitev, IaaS - Infrastructure as a Service – infrastruktura kot storitev, PaaS - Platform as a Service – platforma kot storitev, CRM – customer relation management - upravljanje odnosov s strankami, AES - advanced encryption standard – napredni šifrirni standard, EU – European Union – Evropska unija, DoS – Denial of Service – zavrnitev storitve
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 434; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

52.
Zavedanje uporabnikov o zasebnosti/privatnosti v spletnih aplikacijah HTML5
Marino Lukovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali zasebnost podatkov v spletnih aplikacijah HTML5. Pregledali smo funkcionalnosti, ki zagotavljajo zasebnost uporabnikov na spletu. Preverjali smo zavedanje uporabnikov o zasebnosti in deljenju zasebnih podatkov, urejenih z različnimi predpisi. V obliki eksperimenta, je bil prikazan praktičen del. Znotraj eksperimenta smo analizirali pozornost uporabnikov na varnostna obvestila.. Preverili smo ali vedo, katere podatke delijo in zakaj. V zaključku smo pridobljene rezultate analizirali in ovrednotili. Ugotovili smo, da ljudje premalo časa posvetijo prebiranju varnostnih obvestil. Večina jih ne ve, kakšne so njihove pravice do zasebnosti podatkov na spletu. Glavnina pa jih sploh ne pozna funkcionalnosti HTML5.
Ključne besede: HTML5, spletne aplikacije, varnost, zasebnost, HTML5 API
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 322; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

53.
RAZPOZNAVANJE RAZPOLOŽENJA UPORABNIKA NA OSNOVI SENZORJEV (PAMETNE) NAPRAVE
Matej Studenčnik, 2016, magistrsko delo

Opis: S pomočjo bliskovitega razvoja tehnologije so pametne naprave postale ključno sredstvo za raznorazna vsakodnevna opravila. Vpeljava številnih senzorjev je omogočila napredek do te mere, da lahko takšne naprave na različne načine uporabimo tudi za ugotavljanje in analizo uporabnikovega razpoloženja. Gre za dolgotrajen proces, ki običajno zahteva sodelovanje strokovnjakov z različnih področij. V raziskavi smo se usmerili predvsem na pametne telefone. S pomočjo aplikacije, razvite na osnovi spletnih tehnologij (HTML5, CSS3, JavaScript), smo pridobili rezultate za analizo samodejnega realno-časovnega zaznavanja na osnovi kamere ter drugih kontekstnih informacij (premik naprave, način upravljanja zaslona itd.).
Ključne besede: pametna naprava, razpoloženje, senzorji
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

54.
Vrednotenje rešitve za prostoročno uporabo računalnika na osnovi naprave Emotiv EPOC++
Matic Špindler, 2017, magistrsko delo

Opis: Naprave in načini njihove uporabe za upravljanje računalnika se ne spreminjajo zelo pogosto. Z napredkom tehnologije se pojavljajo nove rešitve, ki so sedaj bolj dostopne in ponujajo nove načine interakcije z računalnikom. V tej magistrski nalogi bomo ovrednotili rešitev za prostoročno uporabo računalnika na osnovi možganskega komunikacijskega vmesnika (BCI) Emotiv EPOC+, ki nam omogoča upravljanje računalnika s pomočjo obrazne mimike in misli (EEG). Z raziskavo želimo preveriti uporabnost tega pristopa za gibalno ovirane osebe. Sodelujoče v raziskavi smo razdelili v skupini gibalno oviranih udeležencev (tetraplegikov) in gibalno neoviranih udeležencev. Ob izvajanju osnovnih računalniških opravil s pomočjo obrazne mimike in misli so udeleženci podali mnenja o razlikah uporabe naprav in pripomočkov, ki jih za upravljanje računalnika že uporabljajo in za napravo EPOC+. V raziskavi smo za pridobivanje podatkov uporabili več raziskovalnih metod. Za praktični preizkus upravljanja računalnika z napravo smo uporabili kvazi obliko eksperimenta. Svoja mnenja so sodelujoči podali v anketnem vprašalniku, ki je temeljil na uveljavljenih modelih TAM in TTF. Pri analizi rezultatov smo ugotovili, da je pristop z napravo EPOC+ bolj primeren za uporabnike, ki imajo višjo stopnjo poškodbe hrbtenjače in ne morejo uporabljati rok. Pristop ni primeren za uporabo v ležečem položaju. Gibalno ovirani so v primerjavi z neoviranimi pristop ocenili kot bolj uporaben in skladen z njihovim delom na računalniku. Udeleženci obeh skupin menijo, da je EPOC+ pristop enostaven za upravljanje računalnika.
Ključne besede: Emotiv EPOC+, BCI, upravljanje z mimiko, upravljanje z mislimi, tetraplegija
Objavljeno: 21.02.2017; Ogledov: 473; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

55.
Mobilna uporabniška izkušnja: Vzorci in smernice
Dimitar Ivanovski, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje mobilne uporabniške izkušnje ter se osredotočili na domorodne mobilne aplikacije. V raziskavi so bili primarni cilji raziskovati, kaj je mobilna uporabniška izkušnja, določiti smo želeli pomembnejše mobilne vzorce, ki lahko vplivajo na mobilno uporabniško izkušnjo ter določiti, kako snovati in meriti mobilno uporabniško izkušnjo. Sekundarni cilji so bili raziskovati, kako posamezni vzorec vpliva na mobilno uporabniško izkušnjo, kateri so izzivi merjenja za posamezni vzorec, tako na splošno kot za celotno mobilno uporabniško izkušnjo. V magistrski nalogi smo na osnovi raziskovalnega vprašanja in identificiranih mobilnih vzorcev izdelali teoretični model, ki nam je omogočil, da jasno opredelimo koncepte in povezave med koncepti. Praktični del magistrske naloge, ki je temeljil na teoretičnem modelu, je pokazal, kako izvesti raziskavo na že obstoječi mobilni aplikaciji s pomočjo študije primera in statistike. Za potrebe študije primera smo naključno izbrali 41 udeležencev, ki so nam lahko pomagali pri izvedbi metodološke triangulacije zbiranja podatkov. S pomočjo udeležencev smo zbirali kvantitativne in kvalitativne podatke ter tako pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo zadane hipoteze preverjali. Rezultat študije primera in poglavitna ugotovitev magistrske naloge sta pokazala, da se mobilna uporabniška izkušnja razlikuje od namizne ter da obstaja veliko vzorcev, ki lahko izboljšajo ali poslabšajo mobilno uporabniško izkušnjo. Prav tako je pokazala, da ne obstaja dober ali slab vzorec, prava ali napačna kombinacija vzorcev, temveč, da morajo obstajati različne aplikacije, ki lahko ustrezajo različnim ciljnim skupinam mobilnih uporabnikov.
Ključne besede: mobilne, aplikacije, uporabniška, izkušnja, merjenje, študija primera
Objavljeno: 21.02.2017; Ogledov: 709; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

56.
Analiza uporabnosti pisarniških orodij na pametnih mobilnih napravah
Žan Zdovc, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali uporabnost pisarniških orodij na pametnih mobilnih napravah. V analizi uporabnosti smo opredelili faktorje, ki vplivajo na uporabnost, primerjali in vrednotili uporabnost različnih pametnih mobilnih naprav ter ponudnikov pisarniških orodij. S sistematičnim pregledom literature smo raziskali in ovrednotili faktorje, ki vplivajo na uporabnost. Pridobljene faktorje; enostavnost, število napak, itd. smo predstavili kot metrike uporabnosti in jih vključili v konceptualni model. S pomočjo pregleda literature in konceptualnega modela smo zasnovali eksperiment v katerem smo analizirali in primerjali uporabnost pisarniških orodij med različnimi napravami. Prav tako smo primerjali uporabnost pisarniških orodij med različnimi ponudniki. Podatke eksperimenta smo zajemali s snemanjem zaslona pametne naprave in snemanjem uporabnikov ter z njimi vrednotili metrike uporabnosti. Metrike uporabnosti, kot sta na primer uporabniška izkušnja in zadovoljstvo uporabnika, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti smo ovrednotili z anketnim vprašalnikom, ki je služil za dopolnitev rezultatov eksperimenta. Za analizo rezultatov smo uporabili enostavne in deskriptivne statistične metode in ugotovili, da uporaba pisarniških orodij na mobilnih napravah prinaša prednosti končnim uporabnikom, kjer kot glavno prednost izpostavimo prenosljivost naprave. V uporabi pisarniških orodij ne obstaja signifikantna razlika v faktorjih uporabnosti, ne glede na to, katero napravo uporabljamo.
Ključne besede: uporabnost, pametne mobilne naprave, pisarniška orodja
Objavljeno: 16.06.2017; Ogledov: 414; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

57.
Analiza sprejetosti in uporabe sistema za upravljanje odnosov s strankami na Zavodu RS za zaposlovanje
Davorin Panič, 2017, magistrsko delo

Opis: Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so poznani kot poslovno orodje za trženje, prodajo in servisiranje strank. Razumevanje potreb strank in ponudba storitev z dodano vrednostjo sta temelja uspeha. Tudi v javnem sektorju so sistemi za upravljanje odnosov s strankami ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov s strankami. V primeru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se sistem za upravljanje odnosov s strankami delodajalci razvija v okviru lastne ekipe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri faktorji signifikantno vplivajo na sprejetost, uporabo in uspešnost informacijskega sistema. Rezultate raziskave bomo uporabili pri nadaljnjem razvoju sistema in posledično izboljšanju javnih storitev.
Ključne besede: sprejetost, uspešnost, CRM, UTAUT, javni sektor
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 289; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

58.
Model za analizo in primerjavo ogrodij PHP
Vladimir Mančić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo kreirali model za analizo in primerjavo ogrodij PHP, na podlagi katerega smo nato izvedli raziskave, ki so vključevale eksperiment ter različna testiranja. Pred predstavitvijo modela smo najprej poiskali ključne faktorje, ki jih potrebujemo za izbiro primernega ogrodja. Ker je v današnjem času na voljo veliko ogrodij PHP, s katerimi lahko razvijamo spletne aplikacije, smo na podlagi kriterijev izbiro zožili. Šest izbranih ogrodij smo primerjali na podlagi kreiranega modela. Izbrana ogrodja so: Laravel, Codeigniter, CakePHP, Symfony, Zend Framework ter Yii2. Na koncu magistrskega dela smo predstavili rezultate, pridobljene tekom raziskave.
Ključne besede: ogrodje PHP, model za primerjavo ogrodij PHP, razvoj spletnih aplikacij, PHP
Objavljeno: 16.06.2017; Ogledov: 392; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

59.
Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+
Aleš Janko, 2017, magistrsko delo

Opis: Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem.
Ključne besede: prostoročni uporabniški vmesnik, prostoročna interakcija, kognitivna obremenitev, EEG, Emotiv Epoc+, Kinect, Myo
Objavljeno: 16.06.2017; Ogledov: 450; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

60.
Analiza informacijske podpore pri obravnavi tveganj in predlog optimizacije poslovnega procesa odobritve kreditov
Andrej Godec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tveganja na področju odobritve kreditov komitentov z metodami operacijskih raziskav in sodobno informacijsko podporo. Namen dela je pokazati, da s pomočjo metod operacijskih raziskav in z informacijsko podporo zmanjšujemo tveganja pri procesu odobritve bančnih kreditov. V praktičnem delu je izvedena anketa z namenom pridobivanja znanja za modeliranje in apliciranje metod iz operacijskih raziskav na aktivnosti v procesu odobritve kreditov s pomočjo indikatorjev učinkovitosti delovanja. Delo je zaključeno z ugotovitvami stopnje informatizacije in optimizacije na procesu odobritve kreditov in možnostmi uporabe OR v prihodnosti.
Ključne besede: obravnava tveganj, informacijska podpora, optimizacija, proces
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 376; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici