| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S POUDARKOM NA PRESOJI OBJEKTIVNEGA POGOJA DODELITVE
Blanka Piperski, 2016, magistrsko delo

Opis: Dostop do učinkovitega in enakopravnega pravnega varstva se pojavlja kot pomembna sodobna tema, tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem pravu. V Sloveniji je, v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, fizičnim osebam, ki so šibkejšega socialnega položaja, na pomembnih pravnih področjih zagotovljena pravica do sodnega varstva in s tem je sistemski zakon združil načela pravne in socialne države ter načelo enakosti pred zakonom. Do ureditve enovitega sistema v letu 2001 je državo, poleg ustavnih načel in zahtev Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, vodila smotrnost ureditve, saj brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) materialnopravno in procesno ni bila urejena, temveč so bila določila razkropljena v različnih zakonih. Za dodelitev BPP mora vlagatelj izpolnjevati kumulativno dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (finančno premoženjski kriterij) in objektivni kriterij, ki določa, da ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob uspešnem izpolnjevanju pogojev se upravičencu zagotovi različna oblika BPP, in sicer plačilo stroškov sodnega postopka, kot so plačilo za sodnega izvedenca, tolmača, varščine, vendar BPP ne vključuje možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Najpogosteje se upravičencu dodeli pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, ki se največkrat zaupa v izvajanje odvetniku, ki po opravljeni storitvi vrne napotnico v kateri priglasi nastale stroške, ki se mu povrnejo le po polovični vrednosti, ki jo predpisuje Odvetniška tarifa. Po koncu postopka mora upravičenec, v kolikor je v postopku uspel in s tem pridobil premoženje, stroške BPP povrniti, prav tako je dolžan v primeru delnega uspeha ali neuspeha povrniti pravdne stroške nasprotni stranki, saj slednji niso zajeti v stroške, ki jih krije BPP. Osrednja tema naloge je presoja objektivnega pogoja pri dodelitvi BPP, saj prihaja v izvajanju BPP do težav, ker so pojmi, ki jih je potrebno upoštevati, zapisani kot pravni standardi, ki pa so nedefinirani in tako lahko, ob diskrecijski pravici službe za BPP, prihaja do neenakega obravnavanja vlagateljev za BPP in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Tako se postavlja vprašanje kako daleč lahko seže vsebinska odločba BPP pri presoji vsebinskega pogoja, brez da bi se ob tem prejudicirala celotna zadeva oziroma, da v sami odločbi ni spisana že meritorna sodba, brez izvedbe dokaznega postopka. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj se presoja objektivnega pogoja morda ne vključi tudi v Zakon o sodnih taksah, saj prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja, lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kjer pa se presoja le premoženjsko stanje prosilca. V nalogi sem pojasnila kako se pravni standardi, kot npr. verjetnost izgleda za uspeh, zadeva življenjskega pomena za prosilca, pričakovanje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, izvajajo v praksi in kaj to pomeni za samega prosilca v luči pravice do enakega obravnavanja strank ter sorazmerne porabe javnih sredstev, saj gre navsezadnje za nezanemarljivo visoke stroške, ki bremenijo državni proračun. Prav tako so podani predlogi za izboljšane zakonske ureditve pri izvajanju BPP in primerjalno pravna ureditev brezplačne pravne pomoči z Avstrijo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, objektivni pogoj, sodna taksa, pravni standardi
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 662; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici