1. Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja : pomen za vzhodnoštajersko književnostBlanka Bošnjak, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek prinaša recepcijski vidik stanja raziskav Volkmerjeve vloge v slovenski (zlasti vzhodnoštajerski) književnosti in predstavlja širši pogled na življenje ter slovstveno delo obravnavanega avtorja, kar mu danes daje pomembnejše mesto na zemljevidu takratne dobe, ki je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje izpostavljenega dela slovenskega etničnega ozemlja zaznamovana z mnogimi omejevalnimi okoliščinami.
Ključne besede: vzhodnoštajerska književnost, recepcija, pesništvo, pridigarstvo, Volkmer, Leopold, 1741-1816
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
2. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki proziBarbara Mastnak, 2020, magistrsko delo Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma.
Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304)
Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju.
Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 912; Prenosov: 143
Celotno besedilo (920,68 KB) |
5. Poetika nasilja v literaturi Mojce KumerdejPatricija Rošker, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1264; Prenosov: 288
Celotno besedilo (920,33 KB) |
6. Slovenske pridige knezoškofa Mihaela NapotnikaKarin Požin, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Ključne besede: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1245; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Tematizacija partnerskih odnosov v izbranih kratkoproznih zbirkah po letu 2000Nina Kartuš, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje in analiziranje partnerskih odnosov v triindvajsetih kratkoproznih zbirkah slovenskih avtoric. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili literarni neorealizem in minimalizem, saj so njuni elementi v veliki meri prisotni v izbranih zgodbah. V nadaljevanju smo opredelili tematiko medosebnih odnosov, razvoja intimnosti, ljubezni in partnerstva. Zanimalo nas je, kako se v izbranih zbirkah kaže tematizacija partnerskih odnosov med moškim in žensko, čeprav se pojavljajo tudi homoseksualni odnosi, pri čemer gre za prikaz motivno-tematskih stalnic, kot so intimni odnosi zakoncev, partnerjev in ljubimcev. Poglavitno temo magistrskega dela predstavlja analitični del, ki zajema obravnavo in analizo kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2005 in 2010. V naš izbor spadajo naslednje avtorice: Cvetka Bevc, Tina Bilban, Jasna Blažič, Mihaela Hojnik, Andreja Jezernik, Ivanka Klopčič Časar, Jana Kolarič, Milojka Komprej, Nataša Konc Lorenzutti, Manka Kremenšek Križman, Vesna Lemaić, Mirana Likar Bajželj, Ivanka Mestnik, Maruša Pivec, Lili Potpara, Veronika Simoniti, Lucija Stepančič, Marija Šedivy, Miomira Šegina, Mojca Tirš in Suzana Tratnik. Upoštevajoč tematiko dogajanja v posameznih zgodbah smo to poglavlje razdelili glede na izstopajoče tematizacije, ki so upovedane v zgodbah, kot so na primer nezvestoba, nezaupanje in ljubosumje. Izbrane zgodbe literarnih likov nam dajo vpogled v njihov intimni svet. Zanimivo je, kako so upovedani odzivi tako ženskih kot moških likov na različne situacije v partnerski, zakonski ali neobvezujoči zvezi. Osebe se soočajo z različnimi odkloni v odnosih, kot so prevare, ljubosumje, smrt partnerja, nasilje, naveličanost ipd.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1466; Prenosov: 214
Celotno besedilo (799,49 KB) |
8. Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe RemcaIva Lah, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca je poudarek na dogajalnem prostoru, tj. mestu Ptuj, ki je rojstni kraj avtorja obravnavanih del Mihe Remca.
V prvem delu naloge je predstavljena teoretična zasnova za analizo, to je teorija dogajalnega prostora v literaturi, teorija urbanega romana, teorija identificiranja realnih krajev v literaturi in predstavitev osrednjih kronotopov po Bahtinu. Teoretični del naloge vključuje še obravnavo mesta kot dogajalnega prostora v tuji in slovenski literaturi ter pomen kolektivne memorije in geniusa loci v književnosti.
V drugem delu magistrske naloge sledi analiza literarnih del. Osrednji del predstavljajo povest z dramsko predlogo in dva romana, ki so prostorsko umeščeni v mesto Ptuj in okolico. V njih so predstavljeni zgodovinski, politični in kulturni vidiki Ptuja. Ob tem so prikazane možnosti pojavitev kolektivne memorije, geniusa loci in regionalne identitete. Prikazani so opisi okolja, iz katerih lahko razberemo, ali je Ptuj v vlogi urbanega mesta ali ne. Romana sta obravnavana tudi po kategorizaciji kronotopov po Bahtinu. Sledi obravnava drugih Remčevih pripovednih del, ki ne vsebujejo sestavine oz. dogajalnega prostora Ptuja, a se v njih pojavi ogromno drugih realnih krajev ter primerjava teh z opisi Ptuja. Na koncu so predvidene tudi povezave del, oziroma realnih krajev v njih, z avtorjevim življenjem.
Ključne besede: Miha Remec, Ptuj, realni kraji, mesto, kronotop, kulturna memorija, regionalna identiteta.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2018; Ogledov: 1099; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000Lidija Krajnc, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 se ukvarja z raziskovanjem karakterizacije likov – kako se ti obnašajo, govorijo, kako razmišljajo in kako delujejo; predstavljeno je torej, kako avtorji/avtorice dajejo svojim literarnim osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske. Poglavitna tema magistrskega dela (karakterizacija likov) je postavljena v okvir tematiziranja intimnih, ljubezenskih/erotičnih medosebnih odnosov in z njimi tesno povezanih spolnih razlik, (iskanja) spolne identitete in spolnih stereotipov v kontekstu ljubezenske/erotične literature. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih kratkoproznih del slovenskih avtorjev/avtoric, ki so izšla med letoma 2011 in 2013, v katerih smo primarno proučevali prikaz likov – kakšni so, kako delujejo, kaj jih vodi ipd., torej smo raziskovali postopke/načine/tipe karakterizacije literarnih likov, sočasno pa smo presojali tudi možno prisotnost elementov (spolnih) stereotipov in patriarhalno usmerjene družbe, ki so povezani predvsem z razumevanjem spolnih vlog oz. s položajem ženske in moškega v družbi kakor tudi z njunimi medsebojnimi razmerji. Zanimalo nas je torej, kakšne so poglavitne značilnosti predstavljenih literarnih likov in kateri tipi karakterizacije prevladujejo. V izbranih zbirkah kratke proze so v ospredju tiste zgodbe, ki tematizirajo intimne odnose in predvsem glavne literarne osebe, pri katerih smo ugotavljali, kako so opredeljene njihove fizične/zunanje, družbene in mentalne/notranje lastnosti, ter možne vplive spolnih razlik oz. stereotipov na njihov osebni razvoj.
Ključne besede: kratka proza, literarni lik/oseba, karakterizacija, spolne razlike, stereotipi
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1391; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. Procesualnost slovstvene folklore : Marija Stanonik: Procesualnost slovstvene folklore. Ljubljana : ZRC, ZRC SAZU, 2006, 503 str.Blanka Bošnjak, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: folkloristika, ljudsko slovstvo, slovensko ljudsko slovstvo, ocene
Objavljeno v DKUM: 09.06.2017; Ogledov: 1301; Prenosov: 125
Celotno besedilo (267,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
