Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obsega opis izdelave digitalnega dvojčka proizvodnega obrata v podjetju Plastika Skaza d.o.o., s pomočjo katere je bila izvedena analiza zasedenosti operaterjev strojev na posameznih delovnih mestih. Rezultate analize stanja zasedenosti operaterjev smo dobili s pomočjo simulacije proizvodnega procesa v programu Visual Components v katerem smo digitalni dvojček tudi izdelali. Za izdelavo digitalnega dvojčka je bilo potrebno proizvodni proces dobro preučiti, da je bila razlika med fizičnim proizvodnim obratom in digitalnim dvojčkom minimalna. S pomočjo rezultatov analize stanja zasedenosti operaterjev smo oblikovali predloge za izboljšave proizvodnega procesa, ki smo jih prav tako analizirali s pomočjo simulacije. S pomočjo izvedbe analize smo lahko podali optimizacijske predloge, s katerimi je mogoče znižati stroške proizvodnega obrata. Prav tako smo s statistično analizo modela potrdili njegovo natančnost in sovpadanje z realnim proizvodnim procesom. Glavni cilj magistrskega dela je bil predlagati spremembe, ki bi omogočale enak izkupiček proizvodnega obrata z manjšim skupnim številom operaterjev strojev v proizvodnem obratu.  
Ključne besede: digitalni dvojček, analiza proizvodnega procesa, optimizacija proizvodnega procesa, Visual Components, simulacija proizvodnega procesa, stroškovna kalkulacija, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 22.12.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,95 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema uporabo naprednih modelov za napovedovanje prodaje zdravil. Cilj dela je s pomočjo naprednih metod napovedovanja v programskem okolju R, postaviti napovedovalne modele za posamezne skupine zdravil, ki bodo v izbranih intervalih zaupanja uspešno napovedali prihodnjo prodajo. V delu smo za potrebe napovedovanja uporabili modele kot so ARIMA, CNN, Holt-Winters pri čemer smo te primerjali z naivno metodo napovedovanj in tako ocenili njihovo sposobnost napovedovanja. Prav tako smo v delu podrobno analizirali izhode v fazi kreiranja modelov na podlagi katerih smo izvedli nadaljnjo selekcijo modelov s katerimi lahko uspešno napovemo prihodnjo prodajo. Uspešne napovedi smo izvedli pri vseh skupinah zdravil. V delu je najuspešnejšo napoved pri skupinah zdravil M01AB. M01AE, N02BA, N05C, R03 in R06 imel ARIMA model. Prodajo v skupinah zdravil N05C in N02BE pa lahko napovedujemo zgolj z uporabo CNN, saj noben izmed preostalih modelov ni uspel dovolj dobro zajeti informacij znotraj časovne vrste, da bi lahko z njim podali napoved.
Ključne besede: napredne metode napovedovanja, časovne vrste, napovedovanje prodaje, napovedovalni modeli, ARIMA, CNN, Holt-Winters.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,58 MB)

Opis: V magistrskem delu je opisano meroslovje in merilni sistemi. Predstavljen je način, kako pravilno analizirati merilni sistem, da je sposoben za naloge, ki se z njim opravljajo. Narejena je tudi analiza, kako merilni sistem vpliva na stroške v podjetju in kakšne so njegove koristi. Opisana je tudi analiza MSA. S pomičnim merilom smo merili ALU kocko in razmak kontaktov, ter s postopkoma tipa 1 in tipa 2 ugotovili, ali je merilni sistem sposoben.
Ključne besede: meroslovje in merilni sistemi, analiza stroškov in koristi, MSA analiza merilnega sistema tipa 1, 2 in 3.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1662; Prenosov: 336
Celotno besedilo (5,11 MB)

Opis: Likvidnost bank je ena izmed pomembnejših, če ne najpomembnejša lastnost delovanja posamezne banke, saj bankam omogoča nemoteno poslovanje in ustrezno ter dovolj hitro odzivanje na različne dogodke. Ko govorimo o likvidnosti banke, se moramo zavedati, da gre za sposobnost banke pravočasno izpolniti svoje obveznosti. Torej sposobnost, da v kratkoročnem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi. V kolikor se pri likvidnosti banke pojavijo kakršne koli težave, ima lahko to odločujoč vpliv na druga področja gospodarstva ter na delovanje celotne države. V magistrskem delu smo si zastavili cilj preveriti osnovno tezo – odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezanost med spremembo stopnje davka na dodano vrednost in likvidnostjo slovenskih bank. V ta namen smo natančno preučili bančni sektor, davek na dodano vrednost in predvsem likvidnost. Opredelili smo regulacijo likvidnosti bank in ukrepe, ki jih izvajajo centralne banke; del magistrskega dela pa smo posvetili tudi področju vpliva likvidnosti na gospodarstvo. Nato smo nadaljevali s pregledom preteklih, že izvedenih raziskav, kjer se je pokazalo, da povečevanje likvidnih sredstev (likvidnosti) negativno vpliva na kreditno sposobnost banke. V empiričnem delu magistrskega dela smo izračunali in predstavili več kazalnikov, s katerimi lahko merimo likvidnost vseh podjetij. Uporabili smo tudi specifične kazalnike, s katerimi se meri likvidnost bank, le-ti pa so že bili prikazani v letnih poročilih bank. Podatke iz letnih poročil posameznih bank, ki so bile vključene v proučevanje, smo agregirali, tako da smo izračunali povprečne vrednosti kazalnikov za vse banke po letih in po posameznih bankah, za obdobje pred in po spremembi stopnje davka na dodano vrednost. Statistična analiza podatkov nam je omogočila podati odgovor na zastavljeni hipotezi in osnovno raziskovalno tezo.
Ključne besede: banka, bančni sektor, likvidnost banke, davek na dodano vrednost, gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2041; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,09 MB)