SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fazna ravnotežja tarnarnega sistema dietil fumarat/CO2/organsko topilo
Blaž Deželak, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskave faznega ravnotežja za sistem dietil fumarat, etanol in ogljikov dioksid, pri konstantnem tlaku 150 bar in pri temperaturah 125 in 180 °C. Kadar je stisljiv medij izpostavljen visokemu tlaku in temperaturi in dosežemo kritično točko, govorimo o superkritičnih fluidih (supercritical fluid – SCF). Značilne lastnosti superkritičnega fluida sta zelo visoka stisljivost in gostota. V prvem delu smo pripravili vzorec dietil fumarata in etanola ter ga aplicirali v rezervoar visokotlačne optične celice, dodali še tekoči CO2 ter vzpostavili konstanten tlak in temperaturo. Raztopino v celici smo najprej mešali, nato smo pustili, da se fazno ravnotežje vzpostavi, sledilo je vzorčenje. Preučevali smo, kako vplivajo na topnost CO2 v tekoči fazi različna razmerja etanola in dietil fumarata. Določili smo porazdelitveni koeficient in separacijski faktor. Na koncu smo izračunali še standardno napako meritev in jo argumentirali. Za izris faznega diagrama ternarnega sistema smo uporabili program OriginPro. Ugotovili smo, da se z višajem temperature topnost CO2 v tekoči fazi pri konstantnem tlaku zniža. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da pri temperaturi 125 °C večina meritev vsebuje večjo napako, saj ravnotežje ni bilo povsem vzpostavljeno. Zato smo drugi set meritev izvajali pri temperaturi 180 °C. Rezultate diplomskega dela smo prikazali v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: fazno ravnotežje, ternarni sistem, superkritični CO2, dietil fumarat, etanol
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 466; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
Hidrotermična degradacija polietilena nizke gostote
Blaž Deželak, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času težimo k zmanjševanju in ponovni uporabi komunalnih ali industrijskih odpadkov. Polietilen (PE) je eden izmed najpogosteje uporabljenih materialov na svetu in je prisoten v številnih industrijah in segmentih. V zadnjih letih je uporaba plastičnih materialov narasla iz 5 milijonov ton na 100 milijonov ton letno. Največji problem je razkroj plastike, ki povzroča resne okoljske probleme. Razgradnja plastike v subkritični in superkritični vodi je zelo učinkovita metoda za pretvorbo plastičnih odpadkov v širok spekter koristnih produktov, kot so bazne kemikalije, alternativna energija in goriva, specialne kemikalije, brez dragih in pogosto zdravju škodljivih organskih topil. Namen magistrske naloge je bil preučiti hidrotermično degradacijo polietilena nizke gostote (LDPE) v subkritični in superkritični vodi. Eksperimentalni del smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v temperaturnem intervalu od 200 do 450 °C. Mešanico LDPE in vode v razmerju 1/5 smo izpostavljali pri reakcijskih časih od 15 min do 120 min. Določali smo vpliv temperature, reakcijskega časa in dodatka katalizatorja ocetne kisline na potek in kinetiko reakcij razgradnje LDPE. Vzorce iz reaktorja smo analizirali in določili produkte degradacije s plinsko kromatografijo in masno spektrometijo (GC/MS). Določili smo še vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da je pri vseh eksperimentih, ki so bili izvedeni pri temperaturah 425 in 450 °C ter reakcijskem času od 15 - 120 min, prišlo do razgradnje LDPE v subkritični vodi. Razgradne produkte hidrotermične degradacije smo ločili na oljno, plinasto in vodno fazo. Dobljene produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali s pomočjo GC/MS, medtem ko smo s TOC analizatorjem določili skupni ogljik v vodni fazi. Ugotovili smo, da je oljna faza v večini sestavljena iz ogljikovodikov (alkanov in alkenov), kjer je prevladoval 2,3-dimetil pentan. Plinasta faza je vsebovala različne pline kot so: dušik, CO2, metan, etan, eten in vse do heksana in heksena. V vodni fazi pa smo določili vsebnost organskih snovi, ki so bile višje pri dodatku katalizatorja ocetne kisline.
Ključne besede: LDPE, hidrotermično utekočinjanje, superkritična voda, razgradni produkti
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici