| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA
Biljana Levstik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 3325; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (562,55 KB)

2.
DRUŽINSKO OKOLJE KOT DEJAVNIK ŠOLSKE USPEŠNOSTI
Biljana Levstik, 2012, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo želeli predstaviti pomen sociološkega definiranja družin. Analizirali smo socializacijsko vlogo družine in funkcije, ki jih opravlja. Znotraj družine se odvija reprodukcija novih članov družbe in njihova vzgoja, med pomembne funkcije sodita tudi ekonomska in emocionalna. Zanimal nas je vpliv družinske socializacije na šolsko uspešnost otrok ter vzgojni vpliv očeta in matere. Starši se odločajo za različne vzgojne stile, in sicer od avtoritarnega, demokratičnega do danes precej razširjenega permisivnega. Mati in oče imata zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Močno izstopa socializacijski vpliv matere na otrokov šolski uspeh. Raziskave kažejo, da ni zaznati vpliva tipa, velikosti in sestave družine na uspeh otroka v šoli. Socialnoekonomski status, ki je sestavljen iz več komponent, ima največ vpliva, kadar gre za izobrazbo staršev in ne ekonomski položaj. Bernsteinova teorija govori o obstoju razlik v govornem razvoju in jezikovnih primanjkljajih zaradi premalo vzpodbudnega okolja, kar ovira otroka pri šolski uspešnosti. Revnejše družine in manj izobraženi starši nudijo otroku drugačna znanja, vrednote in strategije. Raziskava v Sloveniji (Flere idr., 2009) je pokazala, da je kulturni kapital, ki predstavlja po mnenju Bourdieuja prevladujočo kulturo, močno povezan s šolskim uspehom in prinaša več koristi otrokom nižjih slojev.
Ključne besede: družina, socializacija, šolski uspeh, kulturni kapital, družbenoekonomski status, vzgojni stili
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 2164; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (553,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici