| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza in primerjava detektivske dejavnosti med Slovenijo, Nemčijo in Združenimi državami Amerike
Maša Nered, 2019, diplomsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Sloveniji urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), v katerem je na enem mestu strnjen celosten nabor pravic, dolžnosti, upravičenj in omejitev detektiva in predpisano obvezno usposabljanje kandidatov za detektive pred pridobitvijo licence. Usposabljanje, bodisi obvezno ali neobvezno, je pomembno za delo detektiva, vendar pa je za uspešnost detektivskega dela bistveno, da je zastavljeno smiselno in temelji tudi na zadostnem praktičnem delu, pri katerem si posameznik pridobiva izkušnje iz stvarnih primerov. Kljub temu da se v izbranih državah razlikujejo zahteve za pridobitev licence, predpisano usposabljanje, pa tudi nabor upravičenj, je skupno vsem, da vsa upravičenja niso rezervirana za uporabo zgolj detektivom, temveč lahko nekatera uporablja prav vsak, ki želi potešiti svojo raziskovalno žilico. Detektivi v Nemčiji, Sloveniji in ZDA po enakih standardih razlikujejo zaseben prostor od javnega, kjer lahko pod določenimi pogoji uporabljajo nekatera upravičenja. Vendar pa z vidika posega v pravico do zasebnosti ugotovimo, da se le-ta v Sloveniji in Nemčiji obravnava kot zavarovana temeljna človekova pravica, medtem ko je pravica do zasebnosti v ZDA precej bolj ohlapno zajeta in dopušča detektivom po evropskih standardih nekatere nedopustne možnosti. Kljub razlikam v velikosti držav, njihovi gospodarski moči in izkušenosti na področju detektivske dejavnosti se Slovenija z najkrajšo zgodovino detektivstva brez dvoma lahko pohvali z zavidljivo zakonsko ureditvijo detektivske dejavnosti. Vendar pa se na področju usposabljanja in upravičenj detektiva porajajo dvomi o učinkovitosti in smiselnosti ter težijo k dopolnitvam in korekcijam. S tem pa se lahko detektivska dejavnost postavi še na višjo raven in morebiti detektivi sčasoma zavzamejo višji položaj v družbi.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivska dejavnost, usposabljanje, detektivska upravičenja
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Vloga detektiva pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža
Boštjan Ban, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo detektivskega poklica na področju kontrole in nadzora bolniškega staleža nad zaposlenim delavcem. Za pravilno in strokovno razumevanje vloge detektiva in detektivskega poklica so na začetku naloge opredeljeni temeljni pojmi, kot so detektiv, detektivska dejavnost, delovno področje detektiva, upravičenja detektiva, prepovedi detektiva, bolniški stalež, bolniška odsotnost, bolniški dopust, posledice izkoriščanja bolniškega staleža, kontrola in nadzor bolniškega staleža, slovenska zakonska ureditev bolniškega staleža, zloraba bolniške odsotnosti z dela in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skozi diplomsko nalogo je bilo ugotovljeno, kdo lahko opravlja detektivsko dejavnost in s katerimi metodami dela se pri svojem vsakdanjem delu srečuje. V nadaljevanju je bil podrobneje preučen bolniški stalež oziroma bolniška odsotnost zaposlenega z dela ter dejavniki izkoriščanja bolniške odsotnosti. V diplomski nalogi je bila temeljno opredeljena kontrola bolniškega staleža in nadzor bolniškega staleža, ugotovljene so bile razlike med tovrstnim detektivskim delom in oba pojma podrobneje opisana. Razčlenjena je bila slovenska zakonodaja na področju bolniške odsotnosti, s katero se detektivi srečujejo pri svojem delu. Opisan je bil tudi temeljni institut pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža, to je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Največji poudarek v diplomski nalogi temelji na bolniškem staležu, saj je zloraba pravice o zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe najbolj obsežna vrsta detektivskega dela med detektivi. Zaradi boljše opredelitve in lažjega razumevanja tematike ter potrditve ugotovitev so v diplomski nalogi predstavljeni štirje detektivski primeri nadzora bolniškega staleža in en primer sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Diplomska naloga vsebuje tudi intervju, ki je bil posredovan štirinajstim slovenskim detektivom.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, naloge, pooblastila, nadzor, bolniški stalež, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 1087; Prenosov: 236 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva
Bernarda Škrabar, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, operativne metode, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 1937; Prenosov: 238 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Poroskopija
Barbara Hace, Bernarda Škrabar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: prstni odtis, prstna sled, papilarne linije, daktiloskopija, pore, poroskopija, forenzične preiskave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1309; Prenosov: 113
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici