Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Aims: The aim of this study is to use generative artificial intelligence to perform bibliometric analysis on abstracts published at European Resuscitation Council (ERC) annual scientific congress and define trends in ERC guidelines topics over the last decade. Methods: In this bibliometric analysis, the WebHarvy software (SysNucleus, India) was used to download data from the Resuscitation journal’s website through the technique of web scraping. Next, the Chat Generative Pre-trained Transformer 4 (ChatGPT-4) application programming interface (Open AI, USA) was used to implement the multinomial classification of abstract titles following the ERC 2021 guidelines topics. Results: From 2012 to 2022 a total of 2491 abstracts have been published at ERC congresses. Published abstracts ranged from 88 (in 2020) to 368 (in 2015). On average, the most common ERC guidelines topics were Adult basic life support (50.1%), followed by Adult advanced life support (41.5%), while Newborn resuscitation and support of transition of infants at birth (2.1%) was the least common topic. The findings also highlight that the Basic Life Support and Adult Advanced Life Support ERC guidelines topics have the strongest co-occurrence to all ERC guidelines topics, where the Newborn resuscitation and support of transition of infants at birth (2.1%; 52/2491) ERC guidelines topic has the weakest co-occurrence. Conclusion: This study demonstrates the capabilities of generative artificial intelligence in the bibliometric analysis of abstract titles using the example of resuscitation medicine research over the last decade at ERC conferences using large language models.
Ključne besede: generative artificial intelligence, bibliometric analysis, congress, emergency medicine, European Resuscitation Council
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (964,04 KB)

Opis: Problemi, ki smo jih želeli rešiti v podjetju, so avtomatsko dodeljevanje kod za maske, omogočanje generiranja mask s kupcem in prodajnikom na terenu in omogočanje določenim kupcem, da si sami naredijo masko brez pomoči tehnične prodaje. S tem smo razbremenili in sčasoma bomo zamenjali osebje, ki zdaj dela ročno maske in zmanjšali možnosti napake. Rezultat je spletna aplikacija, s katero bodo lahko prodajniki, tehnična prodaja in kupci generirali maske, zaradi česar je proces veliko hitrejši in možnost za napake manjša. Najučinkovitejši je sistematični pristop k reševanju tega problema, s pomočjo orodja Power Apps smo lahko naredili zelo modularno aplikacijo, ki jo bomo lahko nadgrajevali in povezovali z našimi drugimi sistemi. Pomembno je bilo, da smo najprej raziskali najboljšo metodo, s pomočjo katere smo ta problem rešili. Rešitev je morala biti zelo modularna ter podprta z že obstoječimi procesi in orodji. Raziskati smo morali, kako obširen je problem, da smo našli ustrezno rešitev, saj je bilo treba preveriti, ali se bo sama aplikacija nadgrajevala na določeno periodo ali jo bomo po razvoju zaključili z nadgradnjo. Glede programske rešitve smo se odločili, da bomo uporabili Power Apps, ki izpolnjuje vse zahteve in se najbolje integrira v naš sistem. Ko smo pridobili vse potrebne podatke, smo začeli razvijati aplikacijo. Med samim razvojem smo izvajali teste in nadgradnje. S kupci smo preverjali in interno testirali procese, dokler aplikacija ni bila dokončno zaključena.
Ključne besede: avtomatizacija procesov, generiranje mask, modularna aplikacija, Power Apps, električni števci
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Radar s sintetično odprtino omogoča doseganje boljše resolucije kakor radar z realno odprtino, saj lahko z uporabo enake antene s SAR-radarjem sintetiziramo večjo odprtino. V magistrskem delu smo zasnovali radar s sintetično odprtino. V okviru tega smo iz osnovnih gradnikov najprej sestavili radar s frekvenčno modulacijo in z zveznim valovanjem (FMCW). Za sestavljen radar smo izdelali program za obdelavo podatkov. FMCW-radar smo nato namestili na kolo in posneli odziv, ki smo ga programsko obdelali v dvodimenzionalno SAR-sliko. Za obdelavo oziroma združenje podatkov v SAR-sliko smo uporabili algoritem migracije razdalje (RMA).
Ključne besede: zasnova radarja, radar s frekvenčno moduliranim zveznim signalom (FMCW), algoritem migracije razdalje (RMA), radar s sintetično odprtino (SAR)
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,94 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na nadvse pomemben del kazenske preiskave, zaslišanje osumljenca. S pomočjo le-tega se izbira informacije od osumljencev, ki so lahko koristne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Etika zasliševanja je dolgo veljala za sivo območje kazenskega pravosodja, vendar z naraščanjem kritičnosti javnosti do pridobitve lažnih priznanj tega sivega območja ni več mogoče prezreti. Pri zaslišanju se uporablja več tehnik, pri tem pa so najbolj aktualne prisilne oz. manipulativne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, ki se uporablja v ZDA. Naprednejši način komunikacije z osumljencem predstavlja metoda kognitivnega intervjuja. Iz literature je mogoče razbrati, da so bile v preteklosti prisilne zasliševalske tehnike standard za zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih. Z njihovo pomočjo so preiskovalci pridobili priznanje osumljenca in posledično razrešili primer. S takim razumevanjem prava in opravičevanjem tehnik in načinov zasliševanja, pri katerih je bil važen samo končni rezultat – pridobitev priznanja, so bile zaslišanim posameznikom pogosto kršene temeljne pravice. Ta način zaslišanja osumljencev naj bi s spremembami pravne ureditve in prizadevanjem za varovanje človekovih pravic v nekaterih demokratičnih državah postopoma poskušali izkoreniniti. Pobudo za izboljšave pa gre pripisati bodisi mnogim mednarodnim konvencijam, ki ustanavljajo razne odbore kot nadzorne mehanizme izvajanja državljanskih in političnih pravic, bodisi delovanju medijev, s pomočjo katerih se v javnosti sproža ogorčenje nad nepravilnim ravnanjem.
Ključne besede: kazenske preiskave, tehnike zaslišanja, osumljenci, pravna spornost, etična spornost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (932,40 KB)