Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Radar s sintetično odprtino omogoča doseganje boljše resolucije kakor radar z realno odprtino, saj lahko z uporabo enake antene s SAR-radarjem sintetiziramo večjo odprtino. V magistrskem delu smo zasnovali radar s sintetično odprtino. V okviru tega smo iz osnovnih gradnikov najprej sestavili radar s frekvenčno modulacijo in z zveznim valovanjem (FMCW). Za sestavljen radar smo izdelali program za obdelavo podatkov. FMCW-radar smo nato namestili na kolo in posneli odziv, ki smo ga programsko obdelali v dvodimenzionalno SAR-sliko. Za obdelavo oziroma združenje podatkov v SAR-sliko smo uporabili algoritem migracije razdalje (RMA).
Ključne besede: zasnova radarja, radar s frekvenčno moduliranim zveznim signalom (FMCW), algoritem migracije razdalje (RMA), radar s sintetično odprtino (SAR)
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,94 MB)

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja. V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre. V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo. Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Ključne besede: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 3006; Prenosov: 354
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Ključne besede: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2935; Prenosov: 166
Celotno besedilo (12,27 MB)