| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bioimpedanca, arterijska togost in krvni tlak pri hemodializnih bolnikih
Gašper Keber, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: hemodializa, krvni tlak, arterijska togost, volumska preobremenitev, bioimpedančna spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 849; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (460,17 KB)

2.
Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN EKSISTENCIONALNE SKRBI PRI PACIENTIH S KONČNO LEDVIČNO ODPOVEDJO
Stanka Hebar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja. V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre. V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo. Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Ključne besede: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2771; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Srčnožilne bolezni in kronična ledvična odpoved
Robert Ekart, Radovan Hojs, Tanja Hojs-Fabjan, Breda Pečovnik-Balon, Benjamin Dvoršak, 2003, strokovni članek

Opis: Izhodišča. Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti bolnikov s kronično ledvično odpovedjo. V primerjavi s splošno populacijo je tveganje bolnikov s kronično ledvično odpovedjo za nastanek srčnožilnih bolezni 10- do 2-krat večje. Visoka prevalenca srčnožilnih bolezni med bolniki ob pričetku nadomestnega zdravljenja kronične ledvične odpovedi z dializo nakazuje domnevo, da se začne pospešen proces ateroskleroze že na začetni stopnji kronične ledvične odpovedi. Zaključki. Opisana je vloga znanih in manj znanih dejavnikov tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, ki so pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo pogosto prisotni in delujejo aditivno. Preprečevanje in zdravljenje srčnožilnih bolezni pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo je v prihodnosti velik izziv nefrologom.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1340; Prenosov: 64
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.
Benjamin Dvoršak, 2014, doktorska disertacija

Opis: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Ključne besede: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2788; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (12,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici